Ali lahko (po)ustvarjena prazgodovinska jed iz obdobja gradišč vsebuje fižol?

  • Jasna Fakin Bajec
Ključne besede: prazgodovinska gradišča, etnobotanika, Kras, turizem, doživetja, kulinarika, poustvarjanje jedi

Povzetek

V okviru projekta Kaštelir: Prazgodovinska gradišča in etnobotanika za trajnostni turizem in razvoj podeželja – od Krasa (preko Brkinov, Čičarije in Istre) do Kvarnerja, ki ga je v letih 2018–2021 izvajala Občina Komen, je poleg arheoloških in botaničnih raziskav o življenju v gradiščih nastalo več turističnih doživetij in izdelkov. Med njimi se po izbranih restavracijah na Krasu ponuja poustvarjena prazgodovinska jed – enolončnica, postrežena v rekonstruirani prazgodovinski skledi. Pri njenem oblikovanju so se povezala arheološka, etnološka in kuharska znanja, vendar je nastanek jedi odprl pomembno raziskovalno vprašanje o načinih poustvarjanja arheološke dediščine za turizem. Članek pod drobnogled postavlja pomembne korake pri nastajanju kulinarične dediščine, da pomembnih strokovno-znanstvenih spoznanj ne razvrednotimo ali popačimo.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Jasna Fakin Bajec

ZRC SAZU, Inštitut za kulturne in spominske študije

Literatura

Bakan, B. idr. 2021: Uporabne rastline od Krasa do Kvarnerja: priročnik za prepoznavanje divjih rastlin s poudarkom na njihovi uporabnosti. Maribor: Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba.

Bratina, P. 2014: Tomaj. V: Teržan, B. & Črešnar, M. (ur.): Absolutno datiranje bronaste in železne dobe na Slovenskem. Katalogi in monografije 40. Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 587–593.

Bratina, P. 2018: Gradišča Krasa. V: Vončina, D. (ur.), Gradišča v zahodni in osrednji Sloveniji. Gorjansko: Zavod Krasen Kras, 90–102.

Bratina, P. 2019: Štanjelski hrib v preteklosti. Pregled arheoloških raziskav. V: Belingar, E. (ur.), Štanjel: variacije v kamnu. Kulturna dediščina Štanjela. Ljubljana: Slovensko konservatorsko društvo, 43–57.

Fabec, T, Vinazza, M. 2014: Štanjel. V: Teržan B. in Črešnar M (ur.). Absolutno datiranje bronaste in železne dobe na Slovenskem. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Narodni muzej Slovenije, 595–602.

Fabec, T. 2018: Arheologija vrtač na Krasu. Lju- bljana: ZVKD.

Fabec, T., Vinazza, M. 2018: Tomaj. Gradišče in Tabor. Poskus prepoznavanja dinamik preoblikovanja tomajskega griča od prazgodovine do danes. Goriški letnik 42, 13–49.

Fakin Bajec, J. 2011: Procesi ustvarjanja kulturne dediščine: Kraševci med tradicijo in izzivi sodobne družbe. Ljubljana: Založba ZRC.

Fakin Bajec, J. 2020: An integrated approach to the revitalization, safeguarding and management of cultural heritage: how to establish a durable and active local group of stakeholders. Annales: anali za istrske in mediteranske študije, Series historia et sociologia, letn. 30, št. 2, 285–300.

Fakin Bajec, J. 2016: Cultural heritage and the role of voluntary associations in the process of achieving sustainable development in rural communities. Studia ethnologica Croatica, vol. 28, 21–45.

Hrobat, K. 2010: Ko Baba dvigne krilo: prostor in čas v folklori Krasa. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.

Labadi, S., Gould, G. P. 2015: Sustainable Development: Heritage, Community, Economics. V: L. Me- skell (ur.), Global Heritage: A Reader. Chichester: Wiley Blackwell, 196–216.

Laharnar, B., Mlinar, M. 2014: Prazgodovinski srebrni daritveni ploščici s Šentviške planote. Keria Studia Latina et Graeca 16(1), 13.

Laharnar, B., Turk, p. 2017: Železnodobne zgodbe s stičišča svetov. Ljubljana: Narodni muzej Slovenije. Laharnar, B. 2018: Gradišča med Nanosom in

Snežnikom V: Vončina, D. (ur.) 2018: Gradišča v zahodni in osrednji Sloveniji. Gorjansko: Zavod Krasen Kras, 26–47.

Marchesetti, C. 1903: I castellieri preistorici di Trieste e della Regione Giulia. Trieste: Museo civico di storia natuale.

Marchesetti, C. 2020 (ponatis iz leta 1903): Prazgodovinska gradišča Trsta in Julijske krajine. Gorjansko: Zavod Krasen Kras.

Mlekuž, D. 2015: Oblike prazgodovinske poljske razdelitve na Krasu. Kronika 63, št. 3, 675−690.

Morato, N. 2002: Mrak eno jutrnja: štorje iz Slovenske Istre. Ljubljana: Kmečki glas, 12.

Nared, J., Bole, D. (ur.) 2020: Participatory Re- search and Planning in Practice. Springer Open.

Perko, V. 2018: O dediščini gradišč in ljudeh, ki brez korenin ne morejo vzdržati na kraški burji. V: Vončina, D. (ur.) 2018: Gradišča v zahodni in osrednji Sloveniji. Gorjansko: Zavod Krasen Kras, 6–9.

Poljak Istenič, S., Fakin Bajec, J. 2021: Luxury food tour: perspectives and dilemmas on the "luxurification" of local culture in tourism product. Geografski zbornik 61, št. 1, 169−184.

Prašnikar, A. 2018: Oblikovanje in izdelava turističnega paketa/doživetja: Popotovanje po Deželi gradišč (interno gradivo). Gl. www.kastelir.eu.

Slapšak, B. 1999: Slovenski Kras v poznejši prazgodovini in v rimski dobi. V: Kranjc, A. idr. Kras, pokrajina, življenje, ljudje. Ljubljana: Založba ZRC, 145–163.

Smith, L. 2006: Uses of Heritage London, New York: Routledge.

Tolar, T. 2018: Ostanki prehranskih rastlin iz hiš 6 in 15A z Mosta na Soči V: Dular J., Tecco Hvala, S (ur.), Železnodobno naselje Most na Soči. Razprave, Ljubljana: Založba ZRC, 445–452.

Vinazza, M. 2021: Koliko je star prvi taborski zid? O arheoloških raziskavah na Taboru nad Vrabčami. V. 2019: Borka Kucler, S. (ur.), Vrhe nekoč in danes: skupaj za prihodnost: sadovi dela v študijskih krožkih 2011–2019. Sežana: Razvojno društvo Vrhe.

Vončina, D. (ur.) 2018: Gradišča v zahodni in osrednji Sloveniji. Gorjansko, Zavod Krasen Kras.

Spletni vir 1: Kaj so prazgodovinska gradišča-kaštelirji? www.kastelir.eu (dostop: 25. 10. 2021).

Spletni vir 2: Zelena shema slovenskega turizma. https://www.slovenia.info/sl/poslovne-strani/zelena-shema-slovenskega-turizma (dostop: 15.11. 2021).

Spletni vir 3: Znak Slovenia Green Cuisine pridobili že trije ponudniki. https://www.slovenia.info/sl/novinarsko-sredisce/novice/15120-znak-slovenia-green-cuisine-pridobili-ze-trije-ponudniki (dostop: 25. 10. 2021).

Spletni vir 4: Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030. 2015. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MZZ/Dokumenti/multilaterala/razvojno-sodelovanje /publikacije/Agenda_za_trajnostni_razvoj_2030.pdf (dostop: 29. 2. 2020).

Spletni vir 5: Culture for the 2030 Agenda. 2018. https://en.unesco.org/news/culture-2030-agenda (dostop: 24.11.2021).

Objavljeno
2021-12-31
Rubrike
Članki