Izvestje

Solkan, korenika Nove Gorice, ali »Pojdimo v Solkan po pamet« (Novice, 31. 1. 1872)

2023-12-15T14:58:13+01:00

Nova Gorica ni mesto, ki bi zraslo na »zeleni trati«. Arheološke izkopanine na nekdanjih solkanskih poljih in utrdba Castellum Siliganum (prvič omenjena in zapisana leta 1001), zgrajena na zaenkrat še povsem določljivi lokaciji, pokažejo, da imata kraj Solkan in iz njegove dediščine nastala Nova Gorica naselitvene ter življenjske korenike, ki segajo ne le v pozno antiko in srednji vek, marveč daleč v pradavnino. Kakor je bila za nastanek Ljubljane odločilna antična Emona ali za Ajdovščino rimska Castra, je za Solkan in mnogo kasneje nastalo Novo Gorico obrambni kastel Siliganum strateški pendant v verigi, ki je segala od ostankov langobardskega limesa do vrtovinske Ortaone in se od tod morda vila še naprej.

Gorica in njena okolica kot Czörnigova »avstrijska Nica«

2023-12-15T15:09:11+01:00

V članku je na strnjen način predstavljena podoba Gorice z okolico kot »avstrijske Nice«, in sicer z gledišča upokojenega visokega funkcionarja Carla von Czörniga (Czoerniga), ki je živel v Gorici v drugi polovici 19. stoletja in je zaslužen za razširitev te predstave. Prizadeval si je namreč za splošen razvoj območja, in sicer ne le na področju razvoja klimatskega zdravilišča, ampak tudi univerzitetnega šolstva.

O predlogih za urejanje zdravstvenih in zdravniških razmer v porajajoči se »novi Gorici«

2023-12-15T15:27:14+01:00

Zapis obravnava predloge zdravnika dr. Franca Marušiča o organizaciji zdravstvene službe v nastajajoči Novi Gorici. Novo mesto naj postane center zdravstva za tiste predele Goriške, ki naj bi po novi državni meji pripadali Jugoslaviji/ Sloveniji. Predlogi se še danes uresničujejo.

Razmislek o biografskem odtisu Edvarda Ravnikarja (1907–1993) v povezavi z Novo Gorico

2023-12-15T15:38:31+01:00

Prispevek se ukvarja z biografskimi zapisi o Edvardu Ravnikarju in njegovem delu v povezavi s povojnim načrtovanjem Nove Gorice. Ocena njegovega dela (je) sovpada(la) z njegovo politično, s tem pa tudi pedagoško in ustvarjalno diskvalifikacijo.

»Se mi ne dopade« ali kako je Mačkova politika diskvalificirala Ravnikarjev povojni urbanizem Nove Gorice

2023-12-15T15:45:21+01:00

Prispevek, osnovan na spominskih zapisih protagonistov, oriše vpliv povojnih odločevalcev na urbanistično zasnovo pri gradnji novega mesta, ki je prvotno pripadala arhitektu in urbanistu Edvardu Ravnikarju. Kmalu po prvih arhitektovih predlogah za uresničitev del na terenu je prišlo do spora med politiko in urbanistom, kar je spremenilo tudi sam koncept uresničevanja gradnje Nove Gorice.

Mirko Ličen in rubrika [goriški] Prepih v časopisu Nova Gorica med letoma 1947 in 1953

2023-12-15T15:52:24+01:00

Namen članka je predstaviti življenje in delo fotoreporterja, urednika, kulturnega delavca, izseljenca, etnografa in pisatelja humorističnih dovtipov Mirka Lična – Prepiha na podlagi njegovega arhivskega fonda in rubrike Goriški prepih, ki je izhajala v časopisu Nova Gorica, predniku Primorskih novic, med letoma 1947 in 1953.

Nova Gorica – med disonantno dediščino in brezmejnostjo

2023-12-15T16:36:29+01:00

V prispevku so na podlagi etnografije, dokumentacije in teorije preučevanja dediščine ter mejnosti orisane vrzeli konceptov »disonantna dediščina« in »brezmejno(st)«.

Drobci o plesnih zabavah na Goriškem v 50. in 60. letih 20. stoletja

2023-12-15T16:50:39+01:00

Članek odstira nekaj drobcev o plesnih zabavah na Goriškem, ki so bile še posebej priljubljene in množične po 2. svetovni vojni, od leta 1948 do konca 60. let 20. stoletja, in sicer na območju Bukovice, Mirna, Prvačine ter Solkana in Nove Gorice. Predstavljeni so prostori, kjer so se največkrat dogajale plesne zabave, čas in tudi glasba, ki je zaznamovala plese, kakor tudi plesne zvrsti, ki so se najpogosteje plesale na goriških plesiščih.

Stara rokodelska in tehnična znanja iz Vipavske doline med pozabo in vnovično uporabo

2023-12-15T17:00:02+01:00

Članek predstavlja glavne izsledke etnografske študije o starih obrtniških in tehnoloških znanjih iz zgornje Vipavske doline, ki je bila opravljena med projektom Medgeneracijski prenos znanja (LAS Vipavske doline, 2022/23). Izpostavljena so spoznanja, kako v dediščini iskati osebno ustvarjalnost, naravne in kulturne posebnosti okolja, historično povezanost z našimi predniki ter nasprotje serijski in množični strojni proizvodnji. Poudarjene so osebne zgodbe nosilcev starih znanj, ki v dediščini iščejo potenciale za reševanje starostnih težav, depresije, stresa, osamljenosti, pa tudi za varovanje naravnih virov, urjenje v vztrajnosti, potrpežljivosti, natančnosti ter spodbujanje sočutnosti do naravnega in socialnega sveta.

Govor vasi Lokve na Trnovski planoti

2023-12-15T17:06:12+01:00

Govor vasi Lokve, ki je točka 095 v Slovenskem lingvističnem atlasu, je uvrščen v kraško narečje primorske narečne skupine slovenskih narečij, vendar gre za prehodni govor, kar pomeni, da so v njem tako prvine kraškega kot sosednjega rovtarskega narečja. Članek prinaša osnovni fonološki opis govora, iz katerega so razvidne glasoslovne značilnosti obeh narečij.

V spomin na Miloša Fona

2023-12-15T17:14:38+01:00

K bibliografiji zgodovinarja dr. Miloša Fona

2023-12-15T17:20:22+01:00

Poročilo o delu sodelavk in sodelavcev ZRC SAZU, Raziskovalne postaje v Novi Gorici, od 1. 1. 2023 do 31. 12. 2023

2023-12-15T17:22:52+01:00