Izvestje

Dvaindvajset let predstavitev raznolikosti znanstvenoraziskovalnega in strokovnega dela

2026-03-18T18:42:55+01:00

Kratek pregled goriške srednjeveške zgodovine

2026-03-18T18:45:52+01:00

Razvoj goriške grofije zaznamujejo prepleteni odnosi med oglejskimi patriarhi in vzpenjajočo se rodbino goriških grofov, ki se na tem območju pojavi po koncu investiturnega boja.1 Njihov vpliv se je začel izrazito širiti v sredini 13. stoletja in je dosegel vrhunec s Henrikom II. Po njegovi smrti (1323) je začela moč rodbine slabeti, medtem ko so Beneška republika in Habsburžani krepili svoj položaj. Leta 1500 je rodbina goriških grofov izumrla, prehod grofije pod Habsburžane pa je dokončno preoblikoval politično podobo prostora.

Spomini dvornega svetnika Aloisa Lasciaca na službovanje v Gorici, Sežani in Tolminu (1881–1887)

2026-03-18T18:53:43+01:00

Alois Lasciac (Gorica, 19. VII. 1858 – Trst, 21. XII. 1939) mlajši brat znamenitejšega arhitekta Antonia Lasciaca, je bil visoki avstrijski uradnik v Avstrijskem primorju. Rodil se je v Gorici v asimilirani družini in se je pozneje sam opredeljeval, da je furlanskega porekla. Po študiju prava na Dunaju je od leta 1881 služboval v Gorici, Sežani, Tolminu, Poreču in Trstu ter postopno napredoval. Leta 1917 je ob upokojitvi prejel častni naziv podpredsednika cesarsko-kraljevega namestništva v Trstu. Posebej zanimivi so zapisi o prvih službah v Gorici in Sežani, kjer razkriva togost, fevdalne ostanke in osebne napetosti v uradniškem okolju. Njegovi zapisi ponujajo dragocen, čeprav subjektiven vpogled v življenje in upravljanje obmejnih območij Avstro-Ogrske ter so pomemben vir za razumevanje zgodovine Goriške, Krasa in Posočja ob koncu 19. stoletja.

Začetki italijanske slavistike: Bruno Guyon in Arturo Cronia

2026-03-18T20:14:48+01:00

Prispevek na kratko predstavlja začetke slavistike v Italiji, in sicer s posebno pozornostjo do slovenistike in padovske univerze. Pri tem sta izpostavljena Bruno Guyon (1868–1943) iz Beneške Slovenije/Benečije in dr. Arturo Cronia (1896–1967), ki je poučeval na padovski univerzi.

Etnograf Ranieri Mario Cossar (1884–1963) in njegov prispevek k raziskovanju glažutarstva na robu Trnovskega gozda

2026-03-18T20:24:37+01:00

Vse do danes ostaja najpomembnejša raziskava o steklarstvu na robu Trnovskega gozda in v dolini Trebuše študija, ki jo je pred prvo svetovno vojno opravil goriški publicist, etnograf ter (umetnostni) zgodovinar Ranieri Mario Cossar in ki je služila za osnovo leta 1926 izdanemu članku L’industria del vetro nell’ Alto Goriziano v tržaški znanstveni reviji Archeografo Triestino. Raziskava in kasneje objavljeni članek sta posebej pomembna, saj sta nastala na podlagi terenske raziskave, ki jo je opravil omenjeni raziskovalec, potem ko je nekaj mesecev bival na Lokvah in obiskoval območje med dolino Trebuše, Čepovanom, Nemci ter Lokvami in Lazno.

»Charta delenda est!« Digitalizacijski procesi v Zapuščinskem arhivu dr. Henrika Tume (1858–1935) na ZRC SAZU, Raziskovalni postaji v Novi Gorici

2026-03-19T11:04:33+01:00

V prispevku uvodoma na kratko predstavimo življenje in delo goriškega odvetnika ter politika dr. Henrika Tume (1858–1935), opredelimo razvoj njegove zapuščinske knjižnice in arhiva ter predstavimo potek digitalizacije na ZRC SAZU, Raziskovalni postaji v Novi Gorici. Članek predstavi potek transformacije analognih informacij v digitalni format, upoštevanje arhivističnih načel pri hrambi, dostopnosti in uporabnosti gradiva ter olajševanje dela raziskovalcev in raziskovalk na podlagi elektronsko dostopnega popisa goriške zgodovinske dediščine Slovencev na prelomu iz 19. v 20.

stoletje.

AlpTextyles: Dediščina kot temelj trajnostnih inovacij v alpskem tekstilnem ekosistemu

2026-03-19T11:13:58+01:00

Prispevek predstavlja projekt Interreg Alpine Space – AlpTextyles, ki je bil usmerjen v raziskovanje, valorizacijo in sodobno uporabo tekstilne dediščine alpskega prostora. Projekt izhaja iz razumevanja tekstilne dediščine kot pomembnega zgodovinskega in kulturnega fenomena ter jo hkrati obravnava kot razvojni vir za soočanje s sodobnimi gospodarskimi, okoljskimi in družbenimi izzivi. V okviru projekta so bili analizirani zgodovina in aktualno stanje alpske tekstilne produkcije s posebnim poudarkom na lokalnih materialih, kot sta volna in lan. Prispevek predstavi ključne raziskovalne, pilotne in izobraževalne aktivnosti projekta, med katerimi so razvoj Knjižnice volne, raziskave naravnih barvil, oživljanje gojenja lanu, sodelovanje z oblikovalci, prenos rokodelskega
znanja ter digitalizacija tekstilne dediščine. Projekt AlpTextyles s čezmejnim in medsektorskim sodelovanjem kaže, kako je mogoče tekstilno dediščino razumeti kot živo zbirko znanja in jo vključiti v razvoj trajnostnih, krožnih in lokalno zasidranih tekstilnih praks ter s tem prispevati k razmisleku o prihodnosti evropskega tekstilnega sektorja.

Sabotin, Kolovrat In Cerje – kraji spomina in naravne dediščine

2026-03-19T12:39:55+01:00

Prispevek predstavlja del projektne naloge v okviru čezmejnega projekta BeWoP – Onkraj Poti miru: od čezmejnih zgodovinskih raziskav in kulturne dediščine do evropske poti in zgodb, katerega rezultat bo tudi prostodostopen spletni arhiv literature, projektov in dogodkov o Poti miru/Walk of Peace. Pregled bo osredotočen na tri izbrana pilotna območja – Kolovrat, Sabotin in Cerje, obravnava pa se tako zgodovinsko/kulturno kot naravno dediščino. Temu sledi tudi prispevek, ki na kratko obravnava tri izbrana območja z vidika kulturne in naravne dediščine.

Vpetost ZRC SAZU v metaprojekt Pot miru/Walk of Peace

2026-03-19T13:18:14+01:00

Prispevek obravnava vpetost ZRC SAZU v metaprojekt Poti miru/Walk of Peace s poudarkom na sodelovanju v projektih BeWoP in GOV4PeaCE v letu 2025. Na podlagi predstavitve konkretnih projektnih aktivnosti predstavi vlogo raziskovalne institucije pri prenosu zgodovinskih raziskav v aplikativne, kulturno-turistične in upravljavske prakse dediščine prve svetovne vojne. Prispevek se dotakne tudi čezmejnega in mednarodnega sodelovanja ter prizadevanj za vključitev Poti miru med Kulturne poti Sveta Evrope.

Predstavitev projekta HEI-TRANSFORM in premislek, kako dediščino razumeti kot kulturni in družbeni kapital

2026-03-19T13:28:41+01:00

Članek v prvem delu predstavi raziskovalni projekt HEI-TRANSFORM: Dediščina za vključujočo trajnostno preobrazbo, katerega cilj je raziskati poti transdisciplinarnega sodelovanja pri vključujočem načrtovanju in upravljanju nepremične kulturne dediščine kot dela zelene preobrazbe Slovenije. Posebna pozornost je namenjena konceptu prilagojene ponovne uporabe kulturne dediščine kot sredstva za ustvarjanje razvojnega vira za doseganje kulturnega, socialnega, gospodarskega in okoljskega učinka. V drugem delu članka je na podlagi teorije sociologa Pierra Bourdieuja in ekonomista Davida Throsbyija podan premislek, kako Ustvarjalni in izobraževalni center Garaža v Ajdovščini razumeti kot primer socialnega in kulturnega kapitala ter kje se kažejo potenciali za razvoj novih dediščinskih vsebin.

Na stičišču svetov: Brda in življenje ob meji

2026-03-19T13:49:08+01:00

Prispevek predstavlja vsebinska izhodišča razstave z naslovom Na stičišču svetov: Brda in življenje ob meji, ki je nastala v okviru projekta Linguae Mundi. Cilj razstave je osvetliti življenje na obmejnem območju skozi zgodovinske preobrate. Brda so namreč stičišče kultur in narodov, spreminjajoče se meje pa so močno vplivale na vsakdanje življenje Brik in Bricev, njihove družinske usode in gospodarstvo. Razstava obiskovalcem približa intimne zgodbe o preživetju, povezanosti in ohranjanju identitete ter spodbuja razmišljanje o geografskih in osebnih mejah.

IZTIRJENO

2026-03-19T13:53:32+01:00

IZTIRJENO je bil trodelni dogodek v Atriju ZRC SAZU, ki je povezal fotografsko razstavo Ajde Schmidt, predstavitev spletne zbirke esejev FootNotes in okroglo mizo o izsledkih raziskovalnega projekta Biografije istrskih poti (2022–2025). Projekt je z uporabo hoje in pisanja kot raziskovalnih praks vzpostavil dialog med mejami in potmi ter s pomočjo hodinarjev, kuriranih raziskovalnih pohodov, razvil biografije petih pletežev poti v Istri. Dogodek je v ospredje postavil medkorak – procesne, čutne in eksperimentalne zapise (fotografije, eseje, avdiovizualne beležke in zemljevidenje), ki razpirajo hibriden prostor med znanostjo in umetnostjo ter osvetljujejo nelinearne, odprte raziskovalne postopke.

Poročilo o delu sodelavk in sodelavcev ZRC SAZU, Raziskovalne postaje v Novi Gorici, od 1. 1. 2025 do 31. 12. 2025

2026-03-19T13:59:09+01:00