Izvestje

O centrih in periferijah in o neizogibni regionalizaciji raziskovanja

Oto Luthar — 2024-12-19

Slovenci v zgodovini »vednosti in znanosti« na Goriškem. Ob dvajsetletnem delovanju Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici

Branko Marušič — 2024-12-19

Prispevek ima dva vsebinska dela. Prvi prikazuje mesto znanosti (vede) in znanstvenikov predvsem slovenskega porekla ter rodu v preteklosti Goriške. Drugi del obravnava nastajanje in razvoj novogoriške Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici ter je posvečen dvajsetletnici njenega delovanja (2004–2024). Članek ponazarja razloge za nastanek in razvoj znanstvenoraziskovalne ustanove v mestu Nova Gorica, ki je kot starejša Gorica tudi naslednica tega vsestranskega središča nekdanje dežele Goriško-Gradiške.

Razmišljanje o poučevanju in prikazovanju goriške zgodovine v današnjem času

Neva Makuc — 2024-12-19

Prispevek izhaja iz razmišljanja o zahtevni, a pomembni nalogi poučevanja ‒ in tudi na splošno prikazovanja ‒ zgodovine, zlasti na lokalni, deželni ali regijski ravni. Glede na kompleksnost zgodovine tega prostora ni presenetljivo, da strokovnjaki dajejo različne poudarke na nekatera zgodovinska dejstva. Glede pomena poučevanja zgodovine in učiteljev zgodovine velja spomniti na pomembno obletnico, in sicer na stoletnico smrti slovenskega medievista Franca Kosa (1853–1924), ki je deloval v Gorici.

Spremembe v kmečki ekonomiji Trnovskega gozda po izgradnji cest sredi 18. stoletja in nastanek zaselka Nemci

Petra Kolenc — 2024-12-19

Prispevek oriše različne vire in zapise o nastanku zaselka Nemci na Trnovski planoti, katerega nemško govoreče prebivalstvo se je kmalu po naselitvi poslovenilo in vključilo v kmečko ekonomijo Trnovskega gozda z izgradnjo cest. Nekatere novosti, ki jih je uvedel gozdni mojster Leonardo pl. Buglioni, kot je prevoz drv z vozovi po novozgrajenih cestah v mesto Gorica so sprva naletele na odpor pri domačinih, kasneje pa so skupaj z vpeljavo prečne žage t. i. žage amerikanke, močno spremenile kmečko ekonomijo Trnovske planote, kar dokazujem z nekaterimi statističnimi primerjavami.

Vzhajajoča operna zvezda Giuseppina Strepponi (1815–1897) v Gorici

Monika Marušič — 2024-12-19

Prispevek1 na kratko predstavi začetke glasbenega gledališča v Gorici in opiše delovanje mestnega gledališča Teatro di Società. Pod vodstvom mestne uprave, ki je bdela nad glasbenogledališkim dogajanjem v mestu, se je leta 1835 z naslovno vlogo v Donizettijevi operi Anna Bolena predstavila tudi pevka Giuseppina Strepponi. Sopranistka, ki je bila tedaj še na začetku svoje operne kariere, je kmalu zatem postala ena največjih italijanskih opernih pevk, pozneje pa tudi žena vodilnega italijanskega opernega skladatelja druge polovice 19. stoletja Giuseppeja Verdija.

Ob 180. obletnici rojstva Simona Gregorčiča (1844–1906)

Petra Testen Koren — 2024-12-19

Prispevek se osredotoča na slovo od pesnika Simona Gregorčiča (1844–1906) med sodobniki. Ob trenutku njegove smrti in slovesa ponuja vpogled v panoramo preteklosti – pesnikove percepcije v tedanji družbi, ki se zrcali v objavah tedanjega tiska, s tem pa odpira tudi premislek o Gregorčičevi dediščini vse do današnjih dni.

»Majhen je slovenski narod, ves slovenski narod je proletarec.«

Urban Makorič — 2024-12-19

Članek nudi pregled povezave Naših zapiskov in Henrika Tume od leta 1913 do 1914 (1922), in sicer predvsem na bazi njegovih objav ter ohranjenega arhivskega gradiva iz Zapuščinskega arhiva Henrika Tume, ki se nahaja na ZRC SAZU, Raziskovalni postaji v Novi Gorici. V članku izpostavljamo Tumova objavljena besedila, iz katerih je razviden kontekst njegovega idejno-političnega razvoja pred prvo svetovno vojno.

Konec leta 1918 na Goriškem v poročilih Pisarne za zasedeno ozemlje

Petra Svoljšak — 2024-12-19

Prispevek obravnava prva meseca italijanske zasedbe Goriške po prvi svetovni vojni, kot so o njej poročali zapisi in poročila Pisarne za zasedeno ozemlje pri Narodnem svetu v Ljubljani, katere obsežno gradivo hrani Arhiv Republike Slovenije. Poročila so nastajala na podlagi informacij, ki so jih zbirali informatorji in informatorke na terenu, ter naj bi služila pogajalcem na mirovni konferenci zoper italijansko zasedbo in aneksijo. Članek se osredotoča le na nekaj ključnih tematik poročil, in sicer na ravnanje italijanskih oblasti z nekdanjimi pripadniki avstro-ogrske vojske ter njihov odnos do slovenskih in jugoslovanskih narodnih simbolov ter nasilje nad ženskami, saj so prav ta začetna dejanja dolgoročno (so)oblikovala odnos goriških Slovenk in Slovencev do italijanskih oblasti.

Bogate niti tekstilne proizvodnje na Goriškem

Katarina Šrimpf Vendramin — 2024-12-19

Tekstilna industrija na območju slovensko-italijanskih stikov ima bogato, stoletja dolgo zgodovino. Zaradi strateške lege in naravnih virov, kot so reke in rodovitna tla, so se v teh krajih razvijale različne obrtne dejavnosti, med katerimi je imela tekstilna industrija pomembno vlogo. Mesta in vasi na tem območju so bili v različnih obdobjih ključni centri tekstilne produkcije. Tekstilna industrija pa še vedno igra vidno vlogo v lokalnem gospodarstvu in do danes ostaja eden od stebrov identitete lokalnega prebivalstva ter kulturne dediščine.

Delo mladinskih delovnih brigad kot kulturna dediščina Nove Gorice

Jasna Fakin Bajec — 2024-12-19

Avtorica na primeru zgodovinskih spoznanj o gradnji Nove Gorice in zbranih spominov o mladinskih delovnih brigadah reflektira, zakaj ta pomembni del zgodovine še ni bil ovrednoten kot kulturna dediščina, ki bi krepila urbano skupnost, identiteto mesta, vzpostavila sočutne medgeneracijske odnose ter dopolnjevala izobraževalne in kulturne vsebine. S pomočjo spoznanj iz teorije afekta se članek zaključi z ugotovitvijo, da so v Novi Gorici poleg arhitekturnih in umetnostnozgodovinskih elementov, ki opredeljujejo že ovrednoteno modernistično arhitekturno dediščino, pomembne tudi zgodbe, ki utelešajo osebne občutke, kolektivna čustva in afekte ljudi, ki so objekte zgradili in v njih pustili neizbrisen pečat.

To nuojć na božić

Danila Zuljan Kumar — 2024-12-19

V prispevku je predstavljena božična zgodba iz vasi Subid v zahodni Benečiji. Pripoveduje o deklici Anici, ki je božični večer preživela v hlevu s svojimi živalmi. Te so to noč dobile sposobnost spregovoriti. Deklica je v hlev odšla kljub dedkovemu svarilu, da poslušati, kaj živali govorijo na sveto noč, prinaša nesrečo. Toda zgodba se konča srečno, deklica v hlevu zaspi, zvita okoli svojega ovenčka in tam jo najde dedek, ki jo nese v posteljo.

Episkop mejnosti

Špela Ledinek Lozej — 2024-12-19

Episkop, osrednji program ZRC SAZU v okviru Evropske prestolnice kulture GO! 2025, ponuja videnje in razumevanje goriškega (ne)vsakdana onkraj neposrednega vidnega polja, izza vogalov in ovir. S serijo tedenskih dogodkov v Knjigarni kavarni Maks – okroglih miz, predavanj, pogovorov, predstavitev knjig, filmov in likovnih umetnin ter spremljajočo publikacijo v slovenščini, italijanščini, furlanščini in angleščini – bomo razkrili različne preteklosti, premislili mnogotere sedanjosti ter v dialogu z občinstvom gradili možne prihodnosti (novo)goriškega palimpsesta. Vsak mesec bo posvečen izbrani tematiki, ki bo izrisala razmejevanja in prepletanja goriškega somestja: jezikom, izročilom, dediščinam, knjižni produkciji, vojnam in prizadevanjem za sožitje, spreminjanju meja,

izgradnji novega mesta, preteklim in današnjim migracijam, zelenemu in modernističnemu mestu,

izolaciji, alternativnim in evropskim preteklostim ter prihodnostim.

Poročilo o delu sodelavk in sodelavcev ZRC SAZU, Raziskovalne postaje v Novi Gorici, od 1. 1. 2024 do 31. 12. 2024

Petra Kolenc — 2024-12-19