Izvestje

Oporoka Magdalene Godnič iz Štanjela in družina Kobenzl

Vojko Pavlin — 2023-01-26

V prispevku je predstavljena oporoka Magdalene Godnič iz Štanjela iz leta 1572. Magdalena
(Malenka) je bila sestra Ivana Kobenzla, znamenitega državnika, diplomata in viteza nemškega reda
ter utemeljitelja te plemiške rodbine.

»Mati revežev«: drobci iz javnega delovanja Angioline Ritter von Záhony

Robert Devetak — 2023-01-26

Prispevek na kratko predstavlja eno od osrednjih protagonistk goriške dobrodelnosti v obdobju pred prvo svetovno vojno – Angiolino Ritter von Záhony. Tržačanka, ki se je v Gorico preselila po
poroki s članom pomembne nemške goriške družine Ritter von Záhony, v sredini 19. stoletja, se je hitro
vključila v lokalno javno življenje, poseben vtis pa je pustila na polju karitativnosti – tako v okviru dobrodelnih društev, kot tudi s samostojnim angažiranjem.

Dijak Štefan Lapajne o oblačilnih navadah idrijskih deklet in idrijskem govoru (1873)

Branko Marušič — 2023-01-26

Časopisni članek (Soča, 6. 11. 1873) Štefana Lapajneta poroča o čipki kot viru za ustvarjanje
blagostanja idrijskih deklet. Obenem pa članek opozarja na objavo besedil v idrijskem govoru, ki bi ga
bilo treba strokovno raziskati. Slednjega pisec ni storil, kar kaže tudi njegova objava zgolj nekaterih
primerov govora.

Ivana, torka in štrija v terskem bajeslovnem izročilu

Danila Zuljan Kumar — 2023-01-26

Prispevek predstavlja pripovedi o treh ženskih bajeslovnih bitjih, tj. Ivani, torki in štriji, ki so poznana v zahodni Beneški Sloveniji v Italiji, kjer se govori tersko narečje slovenščine. Pripovedi je zbrala Bruna Balloch in jih objavila v dveh knjigah, Mladi lipi (2010) in Lučicah na oknah (2018). V slovenski fonetični transkripciji sem jih zapisala avtorica članka, jim dodala prevod v slovenski knjižni jezik ter
komentarje o leksemih in strukturah, ki so v osrednjem slovenskem prostoru manj znani ali nepoznani.

Goriške perice pred prvo svetovno vojno

Petra Testen Koren — 2023-01-26

Članek se ukvarja z opravili peric na Goriškem. Naporno delo so najpogosteje opravljale okoliške ženske, a tudi mestne služkinje. Delo je bilo razporejeno po dnevih celotnega tedna. V obdobju pred prvo svetovno vojno v Gorici ni obratovala nobena pralnica, vendar so glede tega vprašanja vseskozi potekale debate med občino in družino industrialcev Ritter, ki je postala lastnica bregov ob Soči. Medtem so perice nadaljevale s svojim delom tako na bolj nevarnih bregovih Soče kot v okoliških vodotokih Kornu in Vrtojbici ter pri številnih vodnjakih po mestu. Perice so pomembno prispevale k proračunu domačih družin, obenem pa skrbele za vez med podeželjem in mestom.

Fragmenti o uršulinkah na Goriškem: med izobraževanjem deklet in posedovanjem kolonske zemlje na Blančah

Petra Kolenc — 2023-01-26

Leta 2017, potem ko so pustile izrazit pečat v duhovnem, kulturnem in vsakdanjem življenju mesta, so uršulinke po skoraj 350 letih zapustile Gorico. Njihova zapuščina, ki je preživela dve svetovni vojni, je po zaslugi regionalnega organa, ki skrbi za dediščino v Furlaniji - Julijski krajini (ERPAC – Ente Regionale per il Patrimonio Culturale), našla zavetje v različnih goriških ustanovah (knjižnicah, arhivih, muzejih), ki so prevzele skrb nad gradivom. Prispevek predstavi pomen uršulink v Gorici z ozirom na obdelovalno površino območja Blanč, ki so jo uršulinke oddajale kolonskim kmetom in kjer je kasneje nastala Nova Gorica, in oriše pečat, ki so ga pustile pri izobraževanju deklet na Goriškem.

Drobci iz novogoriške predzgodbe: goriško pokopališče na Grčni med ustno tradicijo in korespondenco dr. Henrika Tume

Neva Makuc — 2023-01-26

Prispevek osvetljuje del novogoriške predzgodbe. Rdeča nit prispevka je namreč nekdanje goriško pokopališče na Grčni, ki je bilo opuščeno v obdobju prve svetovne vojne in na področju katerega je začela po drugi svetovni vojni nastajati Nova Gorica. Tematika je na kratko predstavljena preko nekaj drobcev iz okoliške ustne tradicije in arhivske zapuščine dr. Henrika Tume.

Kratke biografije izbranih goriških Slovenk iz naše polpretekle zgodovine

Barbara Šatej — 2023-01-26

Ko sem bila pred časom povabljena k sodelovanju pri pisanju krajših gesel za biografski leksikon Dizionario delle donne, v katerem bi dobile prostor tudi goriške Slovenke, sem se odločila, da bom iz kroga goriških ustvarjalk, ki so pustile svoj pečat v goriškem prostoru, predstavila sedem posameznic, ki so vsaka po svoje opozorile nase. Nanje sem naletela pri raziskovanju zgodovine goriških Slovenk v obdobju od 1850 do 1941. O nekaterih se je že veliko pisalo, o drugih malo manj. Vse so živele v Gorici in so s svojim delovanjem na umetniškem ali literarnem področju opozorile nase, vse so bile narodnozavedne Slovenke, ki so pustile sled v goriški preteklosti.

Pisma Primork v elektronski zbirki PISMA

Katja Mihurko Poniž — 2023-01-26

V prispevku je predstavljena zasnova, zgodovina razvoja, obseg in pomen elektronske zbirke PISMA. Razloženo je, zakaj so pisma pomembna v humanističnem raziskovanju. Posebna pozornost je usmerjena v pisma žensk, ki so živele na področju Primorske.

Ženska kot objekt mode – oblačilna kultura Brik iz zapiskov Orlove terenske ekipe

Katarina Šrimpf Vendramin — 2023-01-26

Leta 1953 se je v Goriških Brdih več kot en mesec mudilo 15 raziskovalcev in ostalih sodelavcev Slovenskega etnografskega muzeja, ki so raziskovali vse aspekte tamkajšnjega življenja. Oblačilni kulturi se je posvečala etnologinja Marta Ložar, ki je v Brdih raziskovala pretekle in sočasne oblačilne prakse, priprave tekstilnih vlaken, kot sta volna in svila, tkanja blaga, izdelovanja čevljev ter pranja oblačil, a v njenih terenskih zapiskih prevladuje popis ženskih oblačilnih praks, ki odstirajo pogled v oblačenje briških žensk in deklet vse od sredine 19. do sredine 20. stoletja.

Kuhinja – ženski prostor? Predstave o kuhinji in kuhinjske prakse v 20. stoletju v Vipavski dolini

Špela Ledinek Lozej — 2023-01-26

Avtorica se na podlagi raziskave o spremembah kuhinjskega prostora v Vipavski dolini v 20. stoletju preizprašuje, v kolikšni meri je (bila) kuhinja feminizirana v reprezentacijah in v kolikšni meri v gospodinjskih praksah ter kako so bile (ideal(izira)ne) predstave o kuhinji, ki so jih uvajali arhitekturni in gospodinjski priročniki ter so se mestoma realizirale v graditeljski in stanovanjski praksi, odtujene tako od utečenega podeželskega proletariziranega načina življenja kot tudi od ideološkega projekta izgradnje nove socialistične družbe.

Pogled starejših Novogoričank na nesnovno kulturno dediščino Nove Gorice

Jasna Fakin Bajec — 2023-01-26

Članek predstavlja prvi del rezultatov etnografske raziskave o načinu življenja v Novi Gorici in razmišljanja starejših prebivalk, kaj je nesnovna dediščina novega mesta. Hkrati se avtorica sprašuje, ali je mesto res brez duše, kot se večkrat izpostavlja v javnem diskurzu, in kako v urbani razvoj mesta vključiti izkušnje, znanja, potrebe in mnenja ljudi. Analiza intervjujev je pokazala, da je starejšim krajanom težko razmišljati o »živi« dediščini mesta, hkrati pa kot dediščino ne vrednotijo modernistične arhitekture, kot to izpostavlja strokovna in politična javnost. Večjo vrednost namenjajo delavski kulturi, vrednotam, povezanim z delom, ter pristnim in razumevajočim medsosedskim in medkulturnim odnosom.

Poročilo o delu sodelavk in sodelavcev ZRC SAZU, Raziskovalne postaje v Novi Gorici od 1. 1. 2022 do 31. 12. 2022

Petra Kolenc — 2023-01-26