VEGETACIJSKA PODOBA VRSTE CAREX ROSTRATA V SLOVENIJI

Avtorji

  • Andrej Martinčič Zaloška 78 a, SI- 1000 Ljubljana, Slovenia
  • Andrej Seliškar Biološki inštitut Jovana Hadžija, ZRC SAZU, Novi trg 2, p.p. 306, SI-1001 Ljubljana, Slovenija

Ključne besede:

fitocenologija, mineralno močvirje, nizko barje, visoko barje, združbe s Carex rostrata, Slovenija

Povzetek

Avtorja obravnavata vegetacijsko problematiko vrste Carex rostrata v Sloveniji, ki povzroča, tako kot v drugih predelih srednje Evrope, precejšnje težave. Na podlagi floristične sestave lahko uvrstimo popise v štiri vegetacijske razrede. Najpogostejši so popisi iz montanskega pasu, napravljeni v mineralno bogatih nizkih barjih. Uvrstili smo jih v razred Scheuchzerio-Caricetea fuscae in v združbo Caricetum rostratae Osvald 1923 em. Dierssen 1982. Druga skupina popisov je bila napravljena na nekaterih visokih barjih v montanskem pasu. Vrsta Carex rostrata uspeva v ombrotrofnih razmerah, na močno zakisani šotni podlagi, skupaj z različnimi vrstami iz rodu Sphagnum in pretežno ombrotrofnimi vrstami. Ti popisi nedvomno spadajo v razred Oxycocco-Sphagnetea, opredelili pa smo jih kot samostojno združbo Carici rostratae-Sphagnetum. V nižinskih predelih, v evtrofnih močvirjih, prevladujejo v popisih vrste razreda Phragmiti-Magnocaricetea. Te popise uvrščamo v asociacijo Galio palustris-Caricetum rostratae ass. nova. Vrsta Carex rostrata pa uspeva tudi na mezotrofnih mokrotnih travnikih, ki po floristični sestavi spadajo v razred Molinio-Arrhenatheretea oziroma v red Molinietalia, vendar je njena pokrovnost nizka in ni dominantna vrsta.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Balátová - Tuláčková, E., Mucina, L., Ellmauer, T. & Wallnöfer, S. (1993): Phragmiti-Magnocaricetea. In Grabherr, G. & Mucina, L. (eds.): Die Pf lanzengesellschaften Österreichs. Teil II. Natürliche waldfreie Vegetation, p. 79–130, Gustav Fischer Verlag, Jena

Balátová - Tuláčková, E. (1994): Magnocaricion elatae-Gesellschaften – Eine Ergänzung zum Werk “Die Pflanzengesellschaften Österreichs”. VZBG 131: 27–36.

Dierssen, K. (1982): Die wichtigsten Pf lanzengesellschaften der Moore NW-Europas. Conservatoire et Jardin botanique, Genf, 382 pp.

Dierssen, B. & Dierssen, K. (1984): Vegetation und Flora der Schwarzwaldmoore. Beih. Veröff. Natursch. Landschaftspf. Baden-Württ. 39: 1–512.

Du Rietz, E. (1954): Die Mineralbodenwasserzeigergrenze als Grundlage einer natürlichen Zweigliederung der Nord- und Mitteleuropäischen

Moore. Vegetatio 5–6: 571–585.

Geissler, P. & Selldorf, P. (1986): Vegetationskartierung

und Transektenanalyse im subalpinen Moor von Cadagno di fuori (Val. Piora, Ticino). Saussurea 17: 35–70.

Gerdol R., Tomaselli M. & Bragazza L., (1994): A Floristic-Ecologic classification of Five Sites in the Montane-Subalpine Belt in South Tyrol (S Alps, Italy). Phyton (Horn, Austria) 34(1): 35–56.

Hadač, E. & Vaňa, J. (1967): Plant Communities of Mires in the Western Part of the Krkonoše Mountains, Czechoslovakia. Folia Geobot. Phytotax.

(Praha) 2(2): 213–254.

Hájek, M. & Háberová, I. (2001): Scheuchzerio-Caricetea fuscae R. Tx 1937. In: Valachovič, M. (ed.): Rastlinné spoločenstvá Slovenska. 3. Vegetácia mokradí. Veda vydav. Slov. akad. vied, Bratislava, pp. 187–273.

Hrivnák, R. (2001): Magnocaricion elatae Koch 1926. In: Valachovič, M. (ed.): Rastlinné spoločenstvá Slovenska 3. Vegetácia mokradí. Veda vydav. Slov. akad. vied, Bratislava, pp. 86–128.

Kaule, G. (1973): Die Seen und Moore zwischen Inn und Chimsee. Schriftenreihe Natursch. u. Landschaftspf l. Heft 3, 72 pp.

Klötzli, F. (1973): Waldfreie Nassstandorte der Schweiz. Mitt. d. Ostalpin-din. Ges. f. Vegetkd. 13: 15–39.

Krisai, R. (1966): Pf lanzensoziologische Untersuchungen in Lungauer Mooren. VZBG 105/106: 94–136.

Krisai, R. (1972): Zur Gliederung des Schlammseggenmoores (Caricetum limosae s. l.). VZBG 110/ 111: 99–111.

Krisai, R. (1973): Hochmoorverbreitung und Hoch moorvegetation im Ostalpenraum. Mitt. d. Ostalpin-din. Ges. f. Vegetkd. 13: 144–153.

Krisai, R. (1986): Untersuchungen zur Vegetation und Genese Lungauer Moore. Ein Vorbericht. Sauteria 1: 51–64.

Krisai, R. (1993): Bachauen und Talwiesen im Vorland des Kobernausserwaldes in Oberösterreich. Beitr. Naturk. Oberösterreichs 1: 29–45.

Krisai, R., Burgstaller, B., Ehmer-Künkele, U., Schiffer, R. & Wurm, E. (1991): Die Moore des Ost-Lungaues. Sauteria 5: 1–240.

Martinčič, A. (1987): Fragmenti visokega barja na Ljubljanskem barju. Scopolia 14: 1–53.

Martinčič, A. (2002): Plavajoče barje Jezerc pri Logatcu. Razprave IV. razreda SAZU 43(2): 157–175.

Martinčič, A. (2003): Seznam listnatih mahov (Bryopsida) Slovenije. Hacquetia 2 (1): 91–166, Ljubljana.

Martinčič, A. & Piskernik, M. (1985): Die Hochmoore Sloweniens. Biol. vestn. vol. extraord. 1: 1–239.

Martinčič, A., Wraber, T., Jogan, N., Ravnik, V., Podobnik, A., Turk, B. & Vreš, B. (1999): Mala f lora Slovenije. Tehn. Založba Slovenije, Ljubljana.

Moravec, J. (1966): Zur Syntaxonomie der Carex davalliana Gesellschaften. Folia geobot. Phytotax. 1(1): 3–25.

Oberdorfer, E. (ed.): Süddeutsche Pf lanzenge sellschaften. Auf l. 1. 1957, Auf l. 2. 1977, Auf l. 3. 1992. Jena.

Ot’ahel’ova, H., Hrivnák, R. & Valachovič, M. (2001): Phragmiti-Magnocaricetea. In: Valachovič, M. (ed.): Rastlinné spoločenstvá Slovenska 3. Vegetácia mokradí. Veda vydav. Slov. akad. vied, Bratislava, pp. 51–183.

Philippi, G. (1998): Klasse Phragmitetea Tx. & Prsg. 42., pp. 119–165; Ordnung Scheuchzerietalia palustris Nordh. 37, pp. 221–234; Ordnung Caricetalia fuscae Koch 26 em. Nordh. 37, pp. 234–243.

– In: Oberdorfer E. (ed.): Süddeutsche Pf lanzengesellschaften. Jena, Teil I, 4. Auf l.

Podani, J. (2001): SynTax 2000. Computer Programe for Data Analysis in Ecology and Systematics. Budapest.

Schumacker, R. (1978): Groupements du Caricetum limosae (Paul 1910) Osv. 1923, du Rhynchosporetum albae Koch 1926, du Caricetum lasiocarpae Koch 1926 et a Carex rostrata-Sphagnum apiculatum en Haute Ardenne nord-orientale. Colloq. Phytosoc. 7: 461–475.

Seliškar, A. (1993): Vegetacija poplavnega območja Jovsi ob reki Sotli (Brežice, Slovenija). Hladnikia 1: 35–46.

Seliškar, T., Vreš, B. & Seliškar, A. (2003): FloVeg- Si. Računalniški program za vnos in obdelavo bioloških podatkov. Ljubljana.

Sofron, J. (1998): Notizen zu den ausgesuchten Pf lanzengesellschaften des zentralen Brdywaldes. Folia mus. rer. nat. Bohemiae occid. Botanica

: 1–39.

Sofron, J. & Šandová, M. (1972): Pflanzengesellschaften des Hochmoores Rokytská slat’ (Weitfäller Filz) im Šumava-Gebirge (Böhmerwald). Folia mus. rer. nat. Bohemiae occid. Botanica 1: 1–27.

Steiner, G. M. (1985): Die Pf lanzengesellschaften der Moore des österreichischen Granit- und Gneishochlandes. VZBG 123: 99–142.

Steiner, G. M. (1992): Oesterreichischer Moorschutzkatalog, 4. Auf l. Grüne Reihe d. Bundesmin. f. Umwelt, Jug. u. Familie 1: 1–509.

Steiner, G. M. (1993): Scheuchzerio-Caricetea fuscae. In: Grabherr, G. & Mucina, L. (eds.): Die Pf lanzengesellschaften Oesterreichs. Teil II. Natürliche waldfreie Vegetation, p. 131–165. Gustav Fischer Verlag, Jena.

Weber, H. E., Moravec, J. & Theurillat, J. P. (2000): International Code of Phytosociology 3rd Edition. Journ. of Veget. Science 11: 739–768.

Wurm E. & Krisai R. (1993): Schrenkenbuhelmoos und Konradenmoos, zwei Fichtenmoore in den östlichen Zentralalpen. Mitt. Abt. Bot. Landesmus., Joanneum Graz 21/22: 55–94.

Prenosi

Objavljeno

2015-09-04

Kako citirati

Martinčič, A., & Seliškar, A. (2015). VEGETACIJSKA PODOBA VRSTE CAREX ROSTRATA V SLOVENIJI. Hacquetia, 3(1). Pridobljeno od https://ojs.zrc-sazu.si/hacquetia/article/view/2993

Številka

Letn. 3 Št. 1 (2004): Hacquetia

Rubrike

Articles

Licenca

Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.

Podrobneje v rubriki: Prispevki