Asociacija dolgopecljatega bresta in ostroplodnega jesena (Fraxino-Ulmetum laevis Slav. 1952) v nižinskih poplavnih gozdovih Podravine in Podonavja
Ključne besede:
asociacija Fraxino-Ulmetum laevis, poplavni gozdovi, Podravina, Podunavlje, sinekeološko-vegetacijske raziskave, variantePovzetek
Asociacija Fraxino-Ulmetum laevis je gozdna združba trdih listavcev, ki uspeva na najvišjih rastiščih poplavnih območij vzdolž velikih rek jugovzhodne Evrope. Prvič jo je opisal Slavnić leta 1952 v Vojvodini. Prejšnje raziskave so potrdile pojavljanje teh sestojev v Baranji na Hrvaškem, dolvodno ob Donavi do Iloka, fragmentarno razviti so v območju Podravske Slatine in vzdolž reke Save v območju Spačve. Rezultati sinekološko-vegetacijskih raziskav so nakazali obstoj te združbe na celotnem območju Podravine in Podonavja, večinoma na peščenih aluvijih in na oglejenih tleh. Floristična sestava asociacije Fraxino-Ulmetum je prikazana na podlagi 19 relativno heterogenih fitocenoloških popisov iz Podravine in Podonavja. Rezultat multivariatne analize in klasične sintetske analize teh popisov sta dve varianti. Prva, suha, se pojavlja v zgornjem in srednjem toku Drave. Imenujmo jo varianta Prunus padus. Druga, vlažnejša, se pojavlja ob Donavi in jo poimenujemo typicum. Znotraj zadnje se pojavljajo razlike v popisnem gradivu iz Baranje in z otokov Donave v vzhodni Hrvaški, ki so rezultat različnih hidrološko-pedoloških razmer. Gozdovi bresta in jesena so bili v prejšnjih časih dobro razviti, čeprav le fragmentarno in na manjših površinah. Danes se njihova površina veča zaradi bolj suhih razmer, nerednega in kratkotrajnejšega poplavljanja. Sestoji nimajo večje gospodarske vrednosti, a jih je potrebno z vidika biološke diverzitete, ekološke stabilnosti in splošnih koristi ohranjati v čim večji meri.
Prenosi
Literatura
Antić, M., Jovanović, B., Jović, N., Munkačević, V. & Nikolandić, S. (1969): Fitocenološka – pedološka istraživanja u plavnom području Baranje. Jelen 8: 99–112.
Braun-Blanquet, J. 1928: Pflanzensoziologie. Grundzüge der Vegetationskunde. Biologische Studienbücher 7, Berlin.
Ehrendorfer, F. 1973: Liste der Gefässpflanzen Mitteleuropas. G. Fischer Verlag, Stuttgart, 318 pp.
Hennekens, S. M. 1995: TURBO(VEG). Software package for input, processing and presentation of phytocoenological data. User’s quide. Instituut voor Bos en Natuur. Wageningen and Unit of Vegetation Science, University of Lancaster, Lancaster.
Gower, J. C. 1966: Some distance properties of latent root and vector methods used in multivariate analysis. Biometrika 53: 325–338.
Jovanović, B. (1965): Biljni svet – osnovne karakteristike autohtone f lore i vegetacije Beljskog lovno-šumskog područja. Jelen 3: 61–81.
Marinček, L. & Seliškar, A. (1984): Rastlinske združbe ob Muri. Manuscript. Biološki inštitut Jovana Hadžija, 22 pp.
Mayer, Ž. (2000): Ritske šume hrvatskog Podunavlja i njihova prirodna obnova. Specijalistički rad, Šumarski fakultet Sveuč. u Zagrebu, 56 pp.
Pielou, E. C. 1984: Interpretation of ecological data. Primer of ordination and classif ication. Wiley Interscience, New York.
Podani, J. 1994: Multivariate data analysis in ecology and systematics. A methodological guide to the SYN-TAX 5.0 package, SPB, Amsterdam.
Rauš, Đ. (1975): Šumska vegetacija “Vorlanda” na lijevoj obali Save između Orljave i Bosuta. JAZU, Posebna izdanja, knj. II: 111–128.
Rauš, Đ. (1976): Vegetacija ritskih šuma dijela Podunavlja od Aljmaša do Iloka. Glas. šum. pokuse 19: 5–75.
Rauš, Đ. & Matić, S. (1990): Vegetacijska i uzgojna istraživanja u GJ “Vukovarske dunavske ade” PJ šumarije Vukovar. Šumarski list 114 (1–2): 5–44.
Rauš, Đ. (1992): Vegetacija ritskih šuma uz rijeku Dravu od Varaždina do Osijeka s težištem na Varaždinske podravske šume. Glas. šum. pokuse 28: 245–256.
Slavnić, Ž. (1952): Nizinske šume Vojvodine. Zbornik Matice Srpske sv. 2: 2–38.
Van der Maarel, E. 1979: Transforming of coverabundance values in phytosociology and its effect on community similarity. Vegetatio 39: 97– 114.
Vukelić, J., Baričević, D. & Perković, Z. (1999): Vegetacijske i druge značajke zaštičenog dijela “Slatinskih podravskih šuma”. Šumarski list 123 (7–8): 287–299.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
