Sintaksonomija robne vegetacije na Slovaškem v odnosu s sosednjimi območji – predhodna uvrstitev

Avtorji

  • Milan Valachovič Institute of Botany, Slovak Academy of Sciences, Dúbravská cesta 14, 845 23 Bratislava, Slovak Republic

Ključne besede:

klasifikacija, European Vegetation Survey, rastlinske združbe, Trifolio-Geranietea

Povzetek

V članku je predstavljen kratek pregled sintaksonov razreda Trifolio-Geranietea in primerjava z ostalimi deli Evrope. Prikazane so ekološke in strukturne posebnosti robne vegetacije, njena razširjenost s poudarkom na značilnostih posameznih rastlinskih združb. Izpostavljena je razširjenost robnih rastlinskih vrst in združb na nivoju zvez v povezavi z nadmorsko višino in nekaterimi fitogeografskimi aspekti. Pojavljanje na različnih nadmorskih višinah se povečuje od Skandinavije, kjer se sestoji ne pojavljajo višje kot 100 m, do visokih gorovij Balkanskega polotoka. Podobno kot v ostalih predelih srednje Evrope je optimum uspevanja na Slovaškem na nadmorski višini med 300 in 600 m. Obravnavano je tudi dejstvo, da so robne vrste v južni Evropi močno navezane na senčne gozdove oziroma vlažna rastišča, medtem ko se v severni pojavljajo na odprtih traviščih. Na Slovaškem je bil kmalu sprejet koncept dveh ločenih redov, podobno kot v ostalih srednjeevropskih državah z izjemo Madžarske. (Sub)kontinentalne kserofilne in mezofilne, tudi termofilne robne združbe reda Origanetalia vulgaris uvrščamo v zvezi Geranion sanguinei in Trifolion medii, ki prehajata druga v drugo. Acidofilne robove s subatlantsko razširjenostjo pa uvrščamo v poseben red Melampyro-Holcetalia z eno samo zvezo Teucrion scorodoniae.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Borhidi, A. (ed.) (1996): Critical revision of the Hungarian plant communities. Janus Pannonius Univ. Pécs. 138 pp.

Boublík, K. & Kučera, T. (in press): Acidofilní lemy jihovýchodních Čech – první přiblížení [Acidophilous fringes in south-eastern Bohemia – a first sketch].

Braun-Blanquet, J. (1964): Pflanzensoziologie. Grundzüge der Vegetationskunde. Ed. 3. Springer Verlag, Wien – New York, 865 pp.

Coldea, G. & Pop, A. (1992): New data on the vegetation in the class Trifolio-Geranietea from Transylvania. Contr. Bot., Cluj-Napoca 1991/1992: 1–14.

Čarni, A. (1997): Syntaxonomy of the Trifolio- Geranietea (saum vegetation) in Slovenia. Folia Geobot. Phytotax., 32: 207–219.

Čarni, A. (2000): Saumgesellschaften in Nordwest- England. Tuexenia, 20: 143–152.

Čarni, A., Kostadinovski, M. & Matevski, V. (2000): Saum (fringe) vegetation (Trifolio-Geranietea) in the Republic of Macedonia. Acta Bot. Croat., Zagreb 59: 279–329.

Diekmann, M. (1997): The differentiation of alliances in South Sweden. Folia Geobot. Phytotax., 32: 193–205.

Dierschke, H. (1974): Zur Syntaxonomie der Klasse Trifolio-Geranietea. Mitt. Florist.-Soziol. Arbeitsgem. N. F., Todenmann 17: 27–38.

Hennekens, S. M. (1995): TURBO(VEG). Software package for input, processing, and presentation of phytosociological data. User’s guide. – IBNDLO Wageningen and University of Lancaster. 54 pp.

Hill, M. O. (1979): TWINSPAN. A Fortran program for arranging multivariate data in an ordered two-way table by classification of the individuals and attributes. Cornell University, Ithaca, 9 pp.

Jakucs, P. (1961): Die Flaumeeichen-Buschwälder in der Tschechoslowakei. Die Pflanzenwelt der Tschechoslowakei. Veröff. Geobot. Institut ETH, Stiftung Rübel, Zürich 36: 91–118.

Jakucs, P. (1972): Dynamische Verbindung der Wälder und Rasen. Akadémiai Kiadó, Budapest.

Kolbek, J. (1995): Trifolio-Geranietea sanguinei. In: Moravec, J. & al., Rostlinná společenstva České republiky a jejich ohrožení. 2. Vyd. Severočeskou Prir., Litomerice. pp. 103–105.

Michalko, J. (1970): Über Mantel- und Saumgesellschaften des Verbandes Quercion pubescentispetrae. In: Tüxen, R. (ed.): Gesellschaftsmorphologie (Strukturforschung). Verl. Dr. W. Junk N.V., Den Haag, pp. 266–271.

Mucina, L. (1997): Conspectus of classes of European vegetation. Folia Geobot. Phytotax., 32: 117–172.

Mucina, L. & Kolbek, J. (1993): Trifolio-Geranietea sanguinei. In: Mucina, L., Grabherr, G. & Ellmauer, T. (eds.): Die Pflanzengesellschaften Österreichs. 1. Gustav Fischer Verlag, Jena, pp. 271–296.

Pott, R. (1992): Die Pflanzengesellschaften Deutschlands. Verlag Eugen Ulmer, Stuttgart. 427 pp.

Rodwell, J. S., Schaminée, J. H .J., Mucina, L., Pignatti, S., Dring, J. & Moss, D. (2002): The Diversity of European Vegetation. An overview of the phytosociological alliances and their relationships to EUNIS habitats. Wageningen. 168 pp.

Sanda, V., Popescu, A. & Arcus, M. (1999): Reviza critica a comunitatilor de plante din Romania. TPI Constanta. 142 pp.

van Gils, H. & Keysers, E. (1977): Die Geranion sanguinei-Arten in verschiedenen Klimagebieten. In: Dierschke, H. (ed.): Vegetation und Klima. Ber. Int. Symp. Int. Ver. Vegetkde, Rinteln 1975. J. Cramer, Vaduz, pp. 299–315.

Prenosi

Objavljeno

2015-09-04

Kako citirati

Valachovič, M. (2015). Sintaksonomija robne vegetacije na Slovaškem v odnosu s sosednjimi območji – predhodna uvrstitev. Hacquetia, 3(1). Pridobljeno od https://ojs.zrc-sazu.si/hacquetia/article/view/2989

Številka

Rubrike

Articles