Fitocenološke raziskave cerovih gozdov v vzhodni Slavoniji (Hrvaška)

Avtorji

  • Josip Franjić Faculty of Forestry University of Zagreb, Svetošimunska 25, HR- 10 000 Zagreb, Croatia
  • Željko Škvorc Faculty of Forestry University of Zagreb, Svetošimunska 25, HR- 10 000 Zagreb, Croatia
  • Krunoslav Filipović Hrvatske šume d.o.o. Forest office Osijek, HR-31 000 Osijek, Croatia
  • Ivana Vitasović Kosić Faculty of Agriculture University of Zagreb, Svetošimunska 25, HR-10 000 Zagreb, Croatia

Ključne besede:

gozdovi cera, vegetacija, Aceri campestri-Quercetum cerris, Slavonija, Hrvaška

Povzetek

V prispevku so prikazani rezultati fitocenoloških raziskav gozdov cera (Quercus cerris) v Slavoniji (Zokovica – Đakovo Cerik – Vučevci pri Đakovu). Naredili smo dvajset popisov po standardni Braun-Blanquetovi metodi in jih, tudi na podlagi numeričnih analiz, primerjali z že objavljenimi popisi termofilnih gozdov asociacije Carpino betuli-Quercetum roboris quercetosum cerris iz vzhodne Slavonije. Cerovi gozdovi so nastali zaradi degradacije sestojev asociacije Carpino betuli-Quercetum roboris quercetosum cerris oziroma Carpino betuli-Quercetum roboris typicum. Do sedaj ti degradacijski stadiji niso bili dovolj proučeni in sintaksonomsko opredeljeni. Rastiščne razmere v degradiranih sestojih asociacije Carpino betuli-Quercetum roboris quercetosum cerris so se zelo spremenile in zato le težko ponovno uvedemo dob. Te sestoje smo opisali kot Aceri campestri-Quercetum cerris ass. nova. Znatno manj težav bo pri ponovni naselitvi vrste Quercus robur v degradirane gozdove asociacije Carpino betuli-Quercetum roboris typicum, kjer rastiščne razmere niso tako spremenjene.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Borhidi, A. 2003: Magyarország növénytársulásai. Akadémiai Kiadó, Budapest.

Braun-Blanquet, J. 1964: Pflanzensoziologie. Grundzüge der Vegetationskunde. 3. Aufl. Springer Wien.

Jovanović, M. & Mišić, V. 1980: Šumska vegetacija i fitocenoze Fruške gore. Monografije Fruške gore – Matica Srpska. Novi Sad.

Marinček, L. & Šilc, U. 1999: Association of Haquetio Epipactidis-Quercetum cerris in the Lož Valley in Slovenia. Wiss. Mitt. Niederösterr. Landesmuseum 12: 63–76.

Podani, J. 2001: SYN-TAX 2000. Computer programs for multivariate data analysis in ecology and systematics. User’s manual. J. Podani, Budapest.

Rauš, Đ. 1976: Šumska vegetacija Đakovštine. Zbornik Đakovštine 1: 115–144.

Rauš, Đ. 1980: Osnovne šumsko-vegetacijske jedinice na lokalitetima sušenja hrasta lužnjaka (Quercus robur L.) u Posavini. Ekologija 15(1): 17–39.

Rauš, Đ., Šegulja, N., Topić J. 1985: Vegetacija sjeveroistočne Hrvatske. Glas. Šum. Pokuse 23: 223–355.

Seletković Z. & Katušin Z. 1992: Klima Hrvatske. In: Rauš, Đ. (Ed.) Šume u Hrvatskoj, 13–18. Šumarski fakultet Sveučilišta u Zagrebu, ‘’Hrvatske šume’’ p.o. Zagreb.

Stefanović V. 1986: Fitocenologija sa pregle dom šumskih fitocenoza Jugoslavije. Svjetlost, Sarajevo.

Van der Maarel, E. 1979: Transformation of coverabundance values in phytosociology and its effect on community similarity. Vegetatio 39: 97– 114.

Wallnöfer, S., Mucina, L. & Grass, V. 1993: Querco- Fagetea. In: Mucina, L., Grabherr, G. & Wallnöfer S. (eds.): Die Pflanzengesellschaften Österreichs – Wälder und Gebüsche 3: 85–236. Gustav Fischer Verlag, Jena.

Prenosi

Objavljeno

2015-09-03

Kako citirati

Franjić, J., Škvorc, Željko, Filipović, K., & Vitasović Kosić, I. (2015). Fitocenološke raziskave cerovih gozdov v vzhodni Slavoniji (Hrvaška). Hacquetia, 4(2). Pridobljeno od https://ojs.zrc-sazu.si/hacquetia/article/view/2965

Številka

Letn. 4 Št. 2 (2005): Hacquetia

Rubrike

Articles

Licenca

Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.

Podrobneje v rubriki: Prispevki