Resnica med dozdevkom in realnim

Povzetek

Raje kakor da bi podlegla skušnjavi raztrgati videz, zato da bi se dokopala do realnega, ki naj bi tičal za njim, je za lacanovsko psihoanalizo dozdevek edini dostop do realnega. Eden od namenov pričujočega članka je podati karatek oris Lacanovega svojevrstnega “realizma”, zato da bi na tem ozadju izpostavil razmerje med dozdevkom in realnim kot ključnim momentum poznega Lacana.  Za psihoanalizo je vprašanje realnega neločljivo od preiskovanja dozdevka, pojma, ki ga je Lacan razdelal v zadnjem obdobju svojega nauka, zato da bi na novo obravnaval razmerje med resnico in realnim. Zato je problem realnega, ki je sicer pomemben tudi v drugih sodobnih diskurzih, edino v psihoanalizi postavljen na raven enega centralnih teoretskih in praktičnih problemov. Vsepričujoč, vendar nerazrešen, problem dozdevka stopi v ospredje v kritičnih trenutkih zgodovine psihoanalize, s čimer zaznamuje ključne momente, ko je orientacija psihoanalize ključni zastavek psihoanalitične prakse in teorije.