Fotografija med afektivnim obratom in afektivno strukturo

Povzetek

Afektivni obrat v fotografski teoriji izhaja iz Barthesovega premika od semiologije do afektivne fenomenologije v Cameri lucidi. Pričujoči članek pa se ukvarja z načinom, na katerega afektivna fenomenologija sama temelji na semiološki strukturi fotografije. Ogledamo si, kako je Thierry de Duve, že preden je bila Camera lucida sploh napisana, zarisal afektivne implikacije Barthesovega razumevanja indeksikalne narave fotografije. Članek nato ponovno premisli strukturno afektivnost fotografije onstran Barthesovega in de Duvovega poudarka na neposredni povezavi med indeksikalnostjo in izgubo. Izhajajoč iz obravnave fotografije skozi pojmovanje estetskega režima umetnosti Jacquesa Rancièra, članek poudari nedoločenost fotografije kot posledico načina, na katerega fotoaparat zajame in osami določen prostorsko-časovni fragment. Premestitev pozornosti z indeksikalnosti na nedoločenost prikaže izgubo, ki jo implicira struktura fotografije, v drugačni luči, razlika pa je vzporedna tisti, ki jo med žalovanjem in melanholijo vidi Freud.