Estetska antropologija: konstruirati nov sistem sodobne estetike in umetnostne kritike

Povzetek

Zadnja dva ali tri desetletja smo bili priče krepitvi medsebojne povezanosti med antropologijo in kulturnimi študiji ter teorijo estetike in umetnostno kritiko. Uveljavlja se težnja povezati ontologijo in metodologijo. Poleg Grossa, Frya, Straussa in drugih, so kitajski učenjaki, kot so Yuanpei CAI, Xiaotong FEI in Huxian LIN, veliko prispevali k estetiki in ponudili estetiške premisleke klasičnih antropoloških del. Mnogi sodobni raziskovalci so z uporabo pojmov in metodo antropologije, gibanjem, ki je doseglo velike dosežke, veliko prispevali k estetiki, pri čemer so uporabili pojme in metode antropologije, gibanja, ki tvori gradnike nove discipline. Srečo imamo, da smo med dediči, tistimi, ki so vpleteni, in tistimi, ki pridobivajo s temi trendi. Mnogi sodobni raziskovalci so dosegli pomembne uspehe v estetiki. S tem ko smo med onimi, ki dedujejo, smo vpleteni in pridobimo s tem trendom. Čas je nastopil za sistematičen povzetek ter premislek o tej zgodovinski težnji v estetiki, ki lahko pripomore k rešitvi zapletenih problemov v našem času ter popelje učenjake po obetavni poti estetike in umetnostne kritike. Cilji tega članka so artikulirani glede na osrednje teme in temeljne metodologije estetske antropologije, nato pa povzamemo in razširimo njeno aplikacijo na umetnostno kritiko, da bi tako izpopolnili teoretsko strukturo in metodologijo ter poudarili njeno praktično in operativno vrednost. S samorefleksijo in kritiko drugih se odzivamo na trende v tem vznikajočem polju, pri čemer so poudarjne vitalnost, praktično vrednost in bodoča ustvarjalnost estetske antropologije, ki se je ideološko navdihovala pri marksistični estetiki.