Manjkajoči vzrok in Marxova vrednostna forma

Povzetek

Marxova analiza vrednostne forme ostaja pertinentna za kritiko sodobnega kapitalističnega produkcijskega načina. Vprašanje, »zakaj ta vsebina privzema to obliko«, še toliko bolj vztraja v 21. stoletju, s čimer še naprej ohranja aktualnost problema vrednostnega fetišizma v sodobni družbi. Samo pomislimo na kreditna vrednotenja pred nastankom »Velike recesije«, pojav fetiških in poblagovljenih osebnosti socialnih omrežij ali vzpon kriptovalut. Pričujoči članek odpira dialog med »strukturalističnim marksizmom« Louisa Althusserja in nemškim »Novim branjem Marxa«. V ospredje postavlja prispevek Jacquesa Rancièrja k delu Brati Kapital, ki ga hkrati jemlje za predhodnika nekega drugega toka, in sicer krožka študentov zbranih okoli Theodorja Adorna, pobudnikov »Novega branja Marxa« – Hansa Georga Backhausa, Helmuta Reichelta in Alfreda Schmidta. Naš prispevek na novo opredeljuje koncepta »strukturne vzročnosti« in »manjkajočega vzroka« kot specifični algebraični lastnosti strukture družbene menjave ob pridruženem topološkem momentu objektnega-presežka denarnega blaga v »dialektiki vrednostne forme«. Enotnost konkretnega in abstraktnega dela je tako postavljena kot manjkajoči vzrok strukture, ki jo imenujemo odtegnjena struktura, v navezavi na operacijo odtegnitve v filozofiji Alaina Badiouja. Prispevek se opera na sledečo tezo: Struktura dvojega implicira tretje. Oba objekta, delo in denarno blago, sta tako podrejena navedenemu načelu v konstituciji dveh totalnosti – produkcije in menjave. Vzajemno mišljenje obeh diferentnih logičnih shem odpira možne odgovore na sodobne ekonomske aporije in težave t.i. intertemporalne analize v razmerju do procesa subjektivacije.