Materializem trpljenja in melanholija levice

Povzetek

Melanholija levice je običajno pojmovana kot stanje samoopazovanja, ki emancipacijske boje sprevrača v protirevolucionarne, protidružbene in celo apolitične. V članku ponudim branje, ki melanholijo levice obrani danih obtožb. Trdim, da melanholija levice ni nostalgično spominjanje preteklih revolucionarnih idealov, niti ni žalovanje za njihovimi neuspehi temveč je zvestoba prihodnjim dejanjem, katerih vsebina ostaja neznana. Izhajajoč iz Freuda in Agambena trdim, da melanholija ni reakcija na izgubo določenega predmeta temveč je aktivna drža, ki proizvede lastni predmet kot nekaj, kar je izgubljeno, kot objekt-izgubo. Moja teza je, da ima v primeru leve melanholije objekt-izguba trojno funkcijo: deluje kot pripoznanje družbenega ne-razmerja; ustvari fiktivni objekt, ki odpira možnost obstoja drugačnih svetov; vztraja na tem, da drugačnih svetov ni mogoče uresničiti znotraj trenutno obstoječega sveta.