O Lacanovem Triumfu religije in o nekaterih z njim povezanih rečeh

Povzetek

Tekst izhaja iz tez v Lacanovem tekstu Triumf religije. Podati skuša elemente za njegovo razumevanje, postavlja ga v kontekst Lacanovega opusa ter nekaterih drugih kontekstualnih umestitev. Čeprav je Lacanovo izhodišče mogoče opredeliti skozi celo kopico pojmovnih parov (psihoanaliza/religija; simptom/svet; »tisto, kar ne gre«/»kar gre dobro«; psihoanaliza/znanost) in ga umestiti glede na sodobno tesnobo ter nelagodje ob znanstvenem napredku,  tekst najprej izpostavlja, kaj za Lacan sploh je »triumf«, tega naveže na Imaginarno, Kojèvega Hegla in »konec zgodovine« (Kojève). Ta je določen kot »triumf religije«, kakor ga izpostavi Kojèvov tekst iz leta 1946, ki opredeljuje potrebo po ustanovitvi Latinskega imperija, kar je predstavljal tudi Kojèvov povojni angažma za ustanovitev tega, kar je danes EU. Sodobna evropska situacija v razmerju do znanosti in kritične teorije, zahteve po njuni operacionabilnosti, vseprisotnost postopkov evaluacije, afera Accoyer iz 2003 v povezavi s psihoanalizo, v nekoliko drugačen kontekst postavljajo Lacanovo tezo o »triumfu religije«. V nadaljevanju tekst izpostavi ključne Lacanove postavke v razmerju do znanosti in do religije, teze o »resnični religiji«, krščanstvu in ateizmu. V zadnjem delu tekst predlaga še nek drugačen kontekst za razumevanje obravnavanega Lacanovega teksta, kontekst kapitalizma kot religije (Benjamin), ki ga opredeljuje težnja po nenehni ukinitvi spanca in počitka (Crary), kar je mogoče umetno vzdrževati le s pomočjo farmacevtske industrije, drog in tega, kar Laurent de Sutter imenuje »narkokapitalizem«.