Lacanova ljubezen do Sokrata

Povzetek

Platonov Simpozij mobilizira ljubezen s tem, ko si zastavi nalogo misliti in govoriti o ljubezni, kar je bil tudi namen tiste noči pitja in gostije. Lacan pa mobilizira Simpozij s pomočjo psihoanalitične prakse. To stori iz dveh razlogov. Prvič, da bi natančno preučil zmožnost filozofije, da misli ljubezen v razmerju do želje, in drugič, da bi omogoči razsežnosti nezavednega, da postane del filozofije. V Lacanovem premisleku o Simpoziju je ljubezen hkrati predmet mišljenja in pisanja, saj ni niti popolnoma vključena v govorico, niti ni popolnoma zunaj nje. Tu je ljubezen način rokovanja z nezavednim, predvsem pa z iluzorno naravo agalme. Za Lacana Simpozij odpira prostor, v katerem želja in ljubezen sobivata v tragičnem transferju, zato lahko Lacanov osmi seminar Transfer mislimo kot ljubezensko pismo njegovemu dragemu Sokratu.