Kaj hočemo, »me, ženske«?

Povzetek

»Me, ženske«, kaj hočemo? je izraz, ki v pričujočem članku označuje dvoje: lacanovsko »ne-vse« ženskega užitka, ki odgovarja na staro freudovsko vprašanje, »kaj hoče ženska?«, in »me, ženske« kot enega izmed primerov univerzalne enakosti, kot jo je pojmoval Rancière. Vprašanje, ki si ga tu zastavljamo, je torej: kako ženski užitek spremeni koncept za napačno štetje enakosti, kako postavlja v ospredje problem samega številskega elementa? Ne gre namreč zgolj za nerazmerje med enakostjo in neenakostjo, ki ji stori krivico, napačno štetje. Gre za nerazmerje znotraj same enakosti, ki označuje enakost med moškim in žensko (dvoje brez enega), ki nikoli ne more biti vključeno v nobeno štetje. Takšna enakost je tematizirana s pomočjo analize feministične razsežnosti alžirske osamosvojitvene vojne.