Posodabljanje užitka za dobo imaginarnega

Povzetek

V svoji analizi, osredotočeni na sodobno modo (tako »visoko« kot »nizko«), se opiram na Lacanov uvid, da je seksualna razlika (ženska/moški) posledica razhajajočih se psihičnih in telesnih logik, ki usmerjajo subjektov odnos do užitka. V prispevku ponazorim vpliv Freudovega dela »Množična psihologija in analiza jaza« (ki je prikazalo pritisk k skupinsko konformnem načinu oblačenja in preseganju spolne razlike)na Lacanovo razumevanje seksualne razlike v razmerju do družbenega reda. Pri tem opozarjam, da se je Lacan v Seminarju XVII iz leta 1969 pri svoji analizi kapitalističnega/univerzitetnega diskurza, opiral na Freudovo videnje družbe, ki se je bolj opiralo na jaz kakor na subjekta. V tej zvezi trdim, da je Freudov tekst navdihnil tudi kasnejša Lacanova raziskovanja ženske logike (dotlej zanemarjeno tematiko) v Seminarju XX iz leta 1972-3 in Televiziji iz leta 1975. Moj argument, da postmoderno/kapitalistično kulturo pri upravljanju z užitkom določa zgolj moški model užitka: njegov ethos, ekonomija in moda, se torej opira na poznega Lacana. V premislek želim predlagati, da si poskusimo zamisliti, kako bi bilo videti formiranje naše kulture iz perspektive ženskega modela užitka.