Mislim in njegova imaginarna enotnost

Avtorji

  • Jan Völker

Ključne besede:

Kant, Heidegger, Adorno, upodobitvena moč, enotnost subjekta

Povzetek

Pričujoči članek, ki ima za svoje izhodišče vprašanje, kaj pomeni Kanta brati danes, vidi v transcendentalnem aparatu vzrok za nastanek treh problemov: problem izvora, problem njegove spremembe in problem njegove enotnosti. Problem enotnosti mišljenja se v pričujočem kontekstu nanaša na enotnost Mislim v Kantovi filozofiji, enotnost, za katero se izkaže, da je uresničenje njegovega lastnega imaginarija. Začetnik te interpretacije je Heidegger, ki svojo interpretacijo Kantove Kritike čistega uma opre na upodobitveno moč, a s tem stabilizira Mislim kot moment biti. Adorno mu v tem sledi, ko Mislim obravnava kot figuro biti, s čimer je izgubljena nestabilnost tega Mislim kot točke praznine v subjektu. Toda prav v momentu teh pretiranih interpretacij je mogoče v samem Kantu odkriti moment, ki je na sebi čezmeren in nezadovoljiv.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Objavljeno

2016-03-27

Kako citirati

Völker, J. (2016). Mislim in njegova imaginarna enotnost. Filozofski Vestnik, 36(2). Pridobljeno od https://ojs.zrc-sazu.si/filozofski-vestnik/article/view/4525