O spolni naključnosti pravne normativnosti pri Kantu: pripombe k perverziji kot kvazitranscendentalnem pogoju pravice

Povzetek

Pričujoči prispevek ponuja ponovno branje Kantovega nauka o družinskem pravu in zakonskih pravicah. Avtor anaIizira tekstovne anomalije, kot jih je mogoče razbrati kot posledico vpeljave pojma „dingliche Art persönlichen Recht“, ki poruši pravno, antropološko in metafizično dihotomijo med Ding in Person in, posledično, sproži serijo operacij, ki naj bi obnovile njeno nemožno disjunkcijo, ključno za artikulacijo kategorij lastnine in skupnosti. Na eni strani gre za operacije vzajemne metaforizacije ženskosti in živalskosti (in s tem družinskega življenja in domestikacije), na drugi za operacije metonimizacije genitalnih in oralnih objektov. V sklepu avtor pokaže, kako ta dva poskusa s pravom urejati spolnost oziroma kako podrediti njegove »organe« pravni normi, proizvedeta dve enako ekscesivni meji, morda kar travmatični točki, kjer kantovski užitek prebije njegov filozofski branik.