Spinoza v Badioujevi Kratki razpravi o prehodni ontologiji

Avtorji

  • Gregor Moder

Ključne besede:

Spinoza, Badiou, matematika, bit, dogodek

Povzetek

V Kratki razpravi o prehodni ontologiji je Badiou podal branje spinozizma, ki se v neki točki bistveno razlikuje od tradicionalnega. Hegel je, podobno kot drugi nemški idealisti, zavračal matematični red razvoja misli v Spinozovi Etiki. Deleuze in drugi so Spinozo vzeli v bran, pri čemer pa niso spodbijali Heglove teze, da v abstraktnem in formalnem sistemu matematike ni mogoče izraziti filozofske resnice, temveč so poskušali pokazati, da ima matematično dokazovanje pri Spinozi omejeno vlogo. Badiou pa je zavzel na prvi pogled povsem izjemno stališče, saj je spinozizem pohvalil kot prikaz matematičnosti biti. Toda pokaže se, da je razločil med aksiomatskim in dogodkovnim modelom mišljenja operacij nad bitjo, in menil, da spinozizem ostaja zavezan prvemu modelu, ki ne vključuje ravni dogodka. S tem pa je spinozizmu očital sistemsko rigidnost, kakršno mu je očital že Hegel. V sklepnem delu članek predlaga izviren način, na katerega je v spinozizmu nemara vendarle mogoče misliti dimenzijo dogodka.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Prenosi

Objavljeno

2016-03-15

Kako citirati

Moder, G. (2016). Spinoza v Badioujevi Kratki razpravi o prehodni ontologiji. Filozofski Vestnik, 31(3). Pridobljeno od https://ojs.zrc-sazu.si/filozofski-vestnik/article/view/4496