Matematizacija biti in patos dogodka

Povzetek

V članku razvijamo tezo, da Badiou matematiko uporabi kot metodološko orodje, ki nas osvobodi od zapore spoznavne teorije. Tu pokažemo na vrsto Badioujevih predhodnikov: zgodovinsko gledano povsod tam, kjer je spoznavno-teoretski passivni subjekt postal praktični, aktivni subjekt samo-invencije in samo-kreacije (kot pri Kantu, Fichteju, Heglu, Nietzscheju in Heideggerju), biti ni več potrebno uokviriti v eno. Kjer se v filozofiji postavijo pogoji za nastanek novega, tam se tudi sprostijo kriteriji neposredne evalvacije biti, tam ima bit pravico, da iz enega razpade v nesmiselno, nedovršeno, nesmotrno mnoštvo. Badiouja skušamo postaviti v to tradicijo, ki se je začela v nemškem idealizmu in se nadaljevala pri Nietzscheju in Heideggerju.