Obskurni subjekt/subjekt, podvržen obskurnosti

Povzetek

Materialni objekt pričujočega članka je zelo natančen: sklepne strani Badioujeve knjige D’un desastre obscur. Razlog za sklicevanje na ta del teksta je nenavadni obrat, do katerega pride na teh straneh Badioujevega dela. Po prenicljivi in ironični analizi prevladujoče interpretacije tako imenovane »smrti komunizma« se razprava začne na nenavadni, vendar strateški točki, ki nam omogoči pojmovati komunizem kot pogoj za mišljenje. Komunizem pa je lahko pogoj za mišljenje iz dveh razlogov: prvič zato, ker v nasprotju z danes uhojenimi kategorijami vztraja na nujnosti radikalnega preloma, in drugič zato, ker izpostavi nujnost kolektivne procedure, katere cilj je univerzalno. V nadaljevanju bomo videli, da sta posebnost neke radikalne novosti in univerzalnost razglašene resnice dejansko bistvena elementa, ki omogočita, da se komunizem vzpostavi na ozadju sedanjega stanja stvari, filozofska misel pa pokaže razliko med univerzalno resnico in sistemom mnenj, v katerem resnica nastopi kot radikalni prelom. Analizirajoč nekatere težavne točke Badioujeve misli, bomo na koncu poskušali pokazati, da se tako razmerje med komunistično prakso in filozofskim mišljenjem ne more zgoditi v obliki dedukcije, pač pa zgolj kot nenehen prelom, pri čemer je le-ta zmerom utelešen v specifičnih, polemičnih modusih, ki so aktivni v komunizmu, v filozofiji ter v razmerju med obema.