Božji menedžment. Kritične pripombe o delu Giorgia Agambena Kraljestvo in slava

Povzetek

Prispevek skuša oceniti pertinenco raziskave, ki jo Agamben predstavi v delu Il Regno e la Gloria glede na radikalno kritiko sodobne politike in ekonomije, zlasti v razmerju do marksovskega komunizma, za katerega je videti, da ga ima Agamben za nezmožnega resnično radikalne ali totalne kritike statusa quo. V ta namen je prispevek razdeljen na tri dele. V prvem se ukvarjamo z vprašanjem, kaj pomeni »teološka genealogija ekonomije in vlade«, ki je izpostavljena že v podnaslovu dela. Pri tem si podrobneje ogledamo Agambenovo opiranje na določeno razumevanje sekularizacije, ki mu omogoča, da razlasi, da moderna zgolj dovrši krščansko »ekonomijo previdnosti«, oziroma, da je Marxov pojem prakse »v osnovi samo sekularizacija teološkega pojmovanja božjega stvarjenja biti ustvarjenih bitij«. V prispevku skušamo pokazati, da se Agambenovo delo opira na nek tip zgodovinskega substancializma, kar pa je v nasprotju z njegovo lastno tezo, da se ukvarja z genealogijo. V drugem delu zoperstavimo Agambenove namige, da neka genealoška nit poteka vse od trinitarne oikonomia do Smithove nevidne roke trga, razumevanju (modenrne) ekonomije, ki temelji na neomejeni cirkulaciji denarja in ki presega vsako vsrkanje vase s strani teološke genealogije. V tretjem in sklepnem delu se ukvarjamo z določenimi vidiki Agambenovih arheoloških izkopavanj – zlasti njegovim orisom ekonomskoteološkega pojma upravljanja –, pri čemer si postavljamo vprašanje, ali tudi omogočajo dekonstrukcijo marksistične reference na komunizem kot odprave države in premika k »upravljanju s stvarmi«.