Javni um, evolucijska etika, pripisovanje moralnega statusa

Povzetek

Članek razpravlja o problemu pripisovanja moralnega statusa subjektom v javnih institucijah pluralistične družbe, natančneje: razpravlja o moralnem statusu nečloveških živali. Splošna rešitev je izpeljana iz zasnove kontraktualističnega predloga političnega liberalizma Johna Rawlsa. Zdi se, da v tem okviru obstaja samoumeven odgovor na vprašanje moralnega statusa. Namen je najti model politične družbe, v kateri bodo umni in racionalni posamezniki vzpostavili stabilno družbeno kooperacijo. Zdi se, da v tej luči nekatere lastnosti – če uporabimo Rawlsovo terminologijo: sposobnost biti umen in racionalen – zahtevajo zase vlogo jedra pripisovanja moralnega statusa. Opozarjam na element tega modela politične družbe, ki je pomemben za argumentacijo v tem članku in je vsebovan v definiciji umnega kot nujnega za politično kooperacijo, namreč na zahtevo po vzajemnosti. Če govorimo o realnem svetu, kakor ga poznamo, temu opisu ustrezajo ljudje z običajnimi človeškimi sposobnostmi, ki so potemtakem bitja, ki zagotovo zaslužijo neokrnjen moralni status. Kaj pa vrste ali subjekti, ki teh lastnosti nimajo? Rawls nakaže nekatere možnosti razširitve, ki bi lahko vključile tudi varstvo živali. Vendar je varstvo, ki pripada nečloveškim živalim, posredno in ni posebno široko zastavljeno. V članku razpravljam o stališču, ki zavrača posebno skrb za človeško življenje in si prizadeva pridobiti odločilno podporo iz naravoslovnih dognanj, zlasti iz evolucijske teorije. Glede na argumente, na katere se ta predlog opira, predstavlja resen izziv Rawlsovemu kontraktualističnemu pripisu pravic in moralnega statusa, saj privzame tip argumentacije, ki ga ima tudi sam Rawls za legitimnega.