Kontraktualizem in kontraktarizem

Povzetek

Pogodba oziroma dogovor ponuja privlačno podlago za moralno vrednotenje dejanj pogodbenikov: sprejemljiva so dejanja, ki so skladna z dogovorjenim, nesprejemljiva pa tista, ki ga kršijo. Ta podmena je skupna vsem avtorjem, ki so se v dolgem zgodovinskem loku od antične Grčije do sodobnosti sklicevali na pogodbo ali privolitev kot izvor političnih oziroma moralnih obveznosti posameznikov. Namen pričujočega članka je osvetliti najpomembnejše skupne premise te skupine teorij in nekatere pomembne razlike med njimi. Posebna pozornost bo namenjena razlikam v razumevanju dogovora v sodobni normativni moralni filozofiji, ki jih reprezentirata Rawlsova in Guthierjeva teorija. Razhajanje teh dveh načinov sklicevanja na dogovor je tako globoko, da se je za vsako od njiju uveljavljavilo posebno poimenovanje: kontraktualizem (contractualism) za Rawlsovo in njej sorodne teorije ter kontraktarizem (contractarianism) za Gauthierjevo.