Telefon in psihoanaliza

Povzetek

Tekst raziskuje implikacije uvedbe telefona ob prelomu stoletja in učinke, ki jih je to povzročilo. Za izhodišče si vzame slovito prigodo iz Proustovega Iskanja izgubljenega časa, ko pripovedovalec prvič govori s svojo babico po telefonu. Proust nadvse lucidno oriše 'ontološko' vrzel, ki jo je odprl poseg telefona in ki je ni mogoče zaceliti. Drugo izhodišče predstavljajo otroški spomini Walterja Benjamina in njegov opis načina, kako je telefon uvedel novo vrsto glasu. Tretje izhodišče je Freud in njegove raznolike uporabe telefona, predvsem kot metafore za transmisijo nezavednega. Tekst raziskuje naravo tega novega glasu in njegove 'ontološke' implikacije ter zagovarja tezo, da ga je mogoče vzeti za rdečo nit za vzpon modernizma in vznik psihoanalize.