Ob logiki smisla in nesmisla pri Deleuzu

Povzetek

Deleuze smisla ne pojmuje na običajni način, zanj je smisel ravno nekaj, kar se zoperstavlja zdravemu razumu, kar je v temelju zaznamovano s paradoksom in kar ni ne denotacija, ne manifestacija ne pomen, pač pa mu kot neki neobstoječi entiteti četrte osebe ednine, kot dogodku pritiče status dodatka k biti. Smisel je dogodek, ki kot identiteta forme in praznega napoteva na tisti paradoksni element, brez katerega ni mogoče misliti strukture. Natanko ta paradoksni element pa je za Deleuza nesmisel, ki pa ga je treba ločevati tako od absurda kot tudi od pod-smisla, Untersinn. »Igra smisla in nesmisla« pa ima po našem mnenju mejo v vitalističnem pojmovanju singularnosti, kot tistega pravega subjekta, ki skrit izza zastora vleče niti. Če je Deleuzova temeljna zastavitev, navkljub temu, da sam koncept smisla izgine, vendarle do konca, do dela Kaj je filozofija?, ostala skorajda nespremenjena, se postavlja vprašanje, komu ali čemu potem pripada strateška vloga, ki jo v Logiki smisla, odigra nesmisel?