Jetniki drugega, ki ne obstaja

Povzetek

Izhodišče pričujočega članka, ki raziskuje konceptualno premestitev v artikulaciji razmerja med subjektom in Drugim v polju politike, je enigmatična pripomba: »Še tega ne pravim 'politika je nezavedno', ampak zgolj 'nezavedno je politika'« iz Lacanove »Logike fantazme«. V tej perspektivi avtorica izhaja iz razlikovanja med zahtevo na ravni imeti, ki je alienirajoča, ker potrjuje Drugega, in zahtevo po biti, ki je separacijska, ker postavlja Drugega pod vprašaj. Ta analiza omogoča avtorici pokazati, kako je v dobi neobstoječega Drugega, dobi, kot jo opredeljuje hegemonija kapitalističnega diskurza, edino akt, pri katerem so njegove posledice vpisane v samo njegovo strukturo, omogoča izhod iz diskurza, ki ne pozna zapore, in sicer natanko v tisti meri, v kateri je akt zmožen modificirati ne le status subjekta, marveč tudi status Drugega. Zato da bi pokazala, da je edini izhod v dobi neobstoječega Drugega, kot jo zaznamuje hegemonija kapitalističnega diskurza, diskurza, ki ne pozna zapore, akt, ki modificira tako subjekta kot Drugega, avtorica razlikuje dva statusa zahteve: zahtevo na ravni imeti, zahteva po imeti, in zahtevo na ravni biti, zahtevo po biti.