Descartes in arhitektura

Povzetek

Prispevek analizira arhitekturno metaforo v Descartesovih spisih Razprava o metodi in Sedmi odgovori (na ugovore k Meditacijam). Ideja Descartesovega projekta, ki je bralcu predstavljena kot gradnja hiše in gradnja mesta, pa je svojemu arhitekturnemu imaginariju zavezana bolj, kot bi bilo za neko filozofsko teorijo, tako vsaj pravijo njeni nasprotniki, »zdravo«. Arhitektura nastopi v Descartesovi filozofiji kot analogon filozofiranja, s čimer je ustvarjen lik filozofa-arhitekta, ki legitimira filozofsko teorijo z arhitekturnim diskurzom. Primera arhitekture in urbanizma uporabi Descartes vselej takrat, ko želi predstaviti svoj véliki projekt novega začetka. ta pa se kaže na dveh ravneh – prvič, kot zanikanje tradicionalne šolske metafizike v Razpravi; in drugič, kot zanikanje lastnih prepričanj v Meditacijah s pomočjo metodičnega dvoma. Prispevek ob koncu skupaj z Derridajevo analizo metafore poudari, da zaradi metafizične narave vsakršne metafore niti Descartesova metafora ne more nastopiti zgolj kot retorična figura.