Produkcija hiperprostora

Avtorji

  • Ernest Ženko

Ključne besede:

hiperprostor, geometrija, reprezentacija, umetnost

Povzetek

Zgodovina hiperprostora je predvsem zgodovina različnih učinkov notranje meje reprezentacije in tako tudi zgodovina razmerij med resničnim in predstavnim. Ravno na tej podlagi lahko šele dojamemo, zakaj je pojem hiperprostora presegel ozko področje matematike in dosegel takšen pomen in popularnost v kontekstih duhovnosti, religije in umetnosti. Hiperprostor se je najprej pojavil v domeni geometrije kot koncept, povezan s problemom razsežnosti prostora. v okviru antičnega pojmovanja geometrije je reprezentacija geometrijskega objekta istovetna z njegovim obstojem, zato šele Descartesova vpeljava analitične geometrije omogoča razcep na resnično in predstavno, ki je podlaga za vsakršno preseganje empiričnega prostora. Bližina matematike je hiperprostoru sicer zagotavljala tudi bližino resnice, vendar je šele iskanje tistega onstran pripeljalo tako daleč, da je hiperprostor predstavljal resnično stvar samo. Hiperprostor je bil tako v mehanicistični, pozitivistično orientirani industrijski družbi 19. stoletja odgovor na omejitve, ki jih je ta družba postavljala. Danes, ko o hiperprostoru govorimo predvsem v kontekstu globalne internetne skupnosti, je tudi ta njegova oblika predvsem odgovor na omejitve in zahteve ideologije individualizma.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Prenosi

Objavljeno

2016-03-05

Kako citirati

Ženko, E. (2016). Produkcija hiperprostora. Filozofski Vestnik, 27(3). Pridobljeno od https://ojs.zrc-sazu.si/filozofski-vestnik/article/view/4371