Empirikalizem: moderna filozofska misel

Povzetek

Za afriško miselno dejavnost je bilo že velikokrat rečeno, da je bolj konkretne kot abstraktne narave. To je v najboljšem primeru polresnica. Afričani izražajo abstrakcije prav v tolikšni meri, kolikor je to potrebno. Vendar pa ponavadi – in to je tisti del polresnice, ki drži – abstraktne pojme pogosteje izražajo z glagolniki kot pa z abstraktnimi samostalniki. Moje stališče je, da je afriška misel ali vsaj misel Akanov iz Gane, etnične skupine, ki ji avtor tega članka pripada, empirična le po obliki in da je način izražanja s pomočjo glagolnikov konsistenten s takim pogledom. Osnovno ačelo tega pogleda je, da noben pojem ni sprejemljiv, če nazadnje na neki način ne izvira iz zaznavnega izkustva. To načelo in njegove aplikacije sem poimenoval empirikalizem, ki ga v pričujoči razpravi zagovarjam in hkrati ostro ločujem od empirizma, ki – čeravno zajema prav to načelo – vsebuje tudi senzualistično komponento, le-ta pa z afriškim primerom nima nič skupnega. Pričujoča primerjava odpira različne poglede na medkulturni dialog.