Kaj storiti z avantgardo? Ali: kaj ostaja od devetnajstega stoletja v umetnosti dvajsetega stoletja?
Ključne besede:
umetniška avantgarda, avantgardizem, umetnost na splošnoPovzetek
V članku trdim, da sta vprašanji, ki sta zastavljeni v njegovem naslovu, dejansko eno in isto vprašanje. Poleg tega želim zagovarjati stališče, da nam določen način odgovora nanju lahko pomaga razumeti vprašanje o tem, kaj se zgodi z včerajšnjo avantgardo, ko ta postane akademska. Prav res, kar ostane od 19. stoletja v umetnosti 20., je umetnost na splošno, s čemer je mišljena situacija, v kateri je postalo tehnično možno in institucionalno legitimno izdelovati umetnost z uporabo česarkoli in vsega. Čeprav se pogosto meni, da gre tu za posledico Duchampovega izuma ready-madea, je ta situacija v resnici njen predpogoj. Moj članek nudi zgodovinsko in teoretsko interpretacijo umetnosti na splošno, ki je osredotočena na pojem konvencije ter namenjena temu, da nadomesti druge, tj. ideološke definicije avantgarde.Prenosi
Podatki o prenosih še niso na voljo.
Prenosi
Objavljeno
2016-03-04
Kako citirati
de Duve, T. (2016). Kaj storiti z avantgardo? Ali: kaj ostaja od devetnajstega stoletja v umetnosti dvajsetega stoletja?. Filozofski Vestnik, 25(3). Pridobljeno od https://ojs.zrc-sazu.si/filozofski-vestnik/article/view/4323
Številka
Rubrike
Estetika avantgarde
Licenca
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki