Kopernik, Platon, platonizem, symmetria, reforma astronomije, heliocentrizem
Ključne besede:
Kopernik, Platon, platonizem, symmetria, reforma astronomije, heliocentrizemPovzetek
Eno najvažnejših vprašanj historične epistemologije, ki še vedno ni dovolj dobro pojasnjeno, je, kako je Kopernik prišel do heliocentrizma. Na katero vprašanje je odgovarjal s heliocentrizmom in gibanjem Zemlje? Kako in zakaj je postal kopernikanec? Avtor zagovarja tezo, da temelji Kopernikova kritična naravnanost do obstoječega stanja astronomije in posledično tudi njegova rešitev teh težav, tj. heliocentrična ureditev planetarnih sfer, v njegovem platonizmu. Kopernik je prevzel Platonove poglede o tem, kako je vrhovni Ustvarjalec uredil vesolje, o pomenu tako urejenega vesolja za človeštvo in o statusu in vlogi astronomije pri odkrivanju tega reda. Platon je te ideje razvil v dialogih Zakoni, Epinomis, Timaj in Država, Kopernik pa jih na zgoščen način povzema v prvotno napisanem uvodu k De revolutionibus (t. i. prooemium) in v 10. poglavju prve knjige De revolutionibus. Po avtorjevem prepričanju Kopernikov platonizem pojasnjuje vse bistvene poteze njeovega projekta. V njegovo delo vnaša enotnost in koherenco ter pojasnjuje povezavo med navidezno popolnoma nepovezanimi stvarmi, kot sta problematika ekvanta in ureditve vesolja. Kopernikova platonistična prepričanja niso imela zgolj negativne vloge kot osnova za kritiko obstoječe astronomije, temveč so odigrala pozitivno vlogo pri izoblikovanju heliocentrične astronomije.Prenosi
Literatura
Aiton, E. J., “Peurbachʼs Theoricae novae planetarum: A Translation with Commentary”, Osiris 3 (1987), str. 4–43.
Albertus de Brudzewo, Commentariolum super Theoricas novas planetarum Georgii Purbachii, ur. L. Birkenmajer, Krakov 1900.
Alkinos, The Handbook of Platonism, prev. in kom. J. Dillon, Oxford, Clarendon Press 2001.
Bessarion, In calumniatorem Platonis libri IV, gr.–lat., v: L. Mohler, Kardinal Bessation als Theologe, Humanist and Staatsmann, 2. zv., Paderborn, Ferdinand Schöningh 1927.
Birkenmajer, A., »Komentar [prve knjige De revolutionibus]«, v Nicolaus Copernicus, De revolutionibus libri sex, ur. R. Gansiniec, Varšava in Krakov, Poljska akademija znanosti 1975, str. 351–391.
Carone, G. R., Platoʼs Cosmology and its Ethical Dimension, Cambridge, Cambridge University Press 2011.
Cicero, M. T., De natura Deorum & Academica, lat.–angl., prev. H. Rackham, Cambridge, Mass., Harvard University Press 1967.
Clutton-Brock, M., “Copernicusʼs Path to His Cosmology: An Attempted Reconstruction”, Journal for the History of Astronomy 36 (2/2005), str. 197–216.
Codrus, A. Urceus, Orationes, Epistolae, Sylvae, Satyrae, Benetke 1506.
Cooper, J. M, “The Psychology of Justice in Plato”, American Philosophical Quarterly 14 (2/1977), str. 151–157.
Cornford, F. M., Plato’s Cosmolog: The Timaeus of Plato Translated with a Running Commentary, London, Routledge & Kegan 1956.
Czartoryski, P., “The Library of Copernicus”, Studia Copernicana 16 (1978), str. 355–396.
De Pace, A., Niccolò Copernico e la fondazione del cosmo eliocentrico con testo, traduzione e commentario del Libro I de Le rivoluzioni celesti, Milano, Bruno Mondadori 2009.
Dillon, J., The Middle Platonists: 80 B. C. to A. D. 220, London, Duckworth 1996.
Ficino, M., Opera omnia, 2 zv., Basel 1576.
Gaiser, K., “Platoʼs Enigmatic Lecture On the Good”, Phronesis 25 (1/1980), str. 5–37.
Garin, E., “La revoluzione copernicana e il mito solare”, v: isti, Rinascite e rivoluzioni: Movimenti culturali dal XIV al XVIII secolo, Rim, Laterza 2007, str. 255–281.
Goddu, A., “Copernicusʼs Annotations: Revisions of Czartoryskiʼs ‘Copernicana’”, Scriptorium 58 (2004), str. 202–226.
---, Copernicus and the Aristotelian Tradition: Education, Reading and Philosophy in Copernicusʼs Path to Heliocentrism, Leiden, Brill, 2010.
Goldstein, B. R., “Copernicus and the Origin of his Heliocentric System”, Journal for the History of Astronomy 33 (3/2002), str. 219–235.
Gregory, A., Platoʼs Philosophy of Science, London, Duckworth 2000.
Kapela, M., De Nuptiis Philologiae et Mercurii, v: Marziano Capella, Le nozze di Filologia e Mercurio, lat.–it., prev. in kom. I. Ramelli, Milano, Bompiani 2004.
Kopernik, N., Commentariolus, v: N. Swerdlow, “The Derivation and First Draft of Copernicusʼ Planetary Theory: A Translation of the Commentariolus with Commentary,” Proceedings of the American Philosophical Society 67 (1973), str. 423–512.
---, Nicolai Copernici De Hypothersibus motuum coelestium a se constitutis Commentariolus, lat.–nem., v N. Copernicus, Das neue Weltbild, ur. in prev. H. G. Zekl, Hamburg, Felix Meiner 1990, str. 1–35.
---, De revolutionibus libri sex, ur. R. Gansiniec, komentar prve knjige A. Birkenmajer; komentar preostalih knjig G. Dobrzycki, Varšava in Krakov, Poljska akademija znanosti 1975.
---, De revolutionibus orbium coelestium Libri VI, Nürnberg 1543.
---, O revolucijah nebesnih sfer, prva knjiga, lat.–slo., prev. M. Vesel, Založba ZRC, Ljubljana 2003.
Koyré, A., The Astronomical Revolution: Copernicus–Kepler– Borelli, prev. R. E. W. Maddison, New York, Dover 1992.
Kuhn, Th., The Copernican Revolution: Planetary Astronomy in the Development of Western Thought, Cambridge, Mass., Harvard University Press 1957.
Mossakowski, “The Symbolic Meaning of Copernicusʼ Seal”, Journal of the History of Ideas 34 (3/1973), str. 451–460.
Mourelatos, A., “Platoʼs ‘Real Astronomy’: Republic 527d–531d”, v: J. P. Anton (ur.), Science and the Sciences in Plato, New York, EIDOS 1980, str. 33–73.
O’Connell, D. J. K., “Copernicus and Calendar Reform”, Studia Copernicana 13 (1975), str. 189–200.
Peurbach, G., Theoricae novae planetarum Georgii Purbachii astronomi celebratissimi, Nürnberg 1472.
Pico della Mirandola, G., Disputationes adversus Astrologiam Divinatricem, 2 zv., lat–it., ur. in prev. E. Garin, Torino, Aragno 2004.
Platon, Diuini Platonis Opera omnia Marsilio Ficino interprete, 2 zv., Firence, 1484.
---, Zbrana dela, 2 zv., prev. in spremna besedila G. Kocjančič, Celje, Mohorjeva družba 2004.
---, Država, v: Zbrana dela, 1. zv., str. 1003–1252.
---, Timaj, v: Zbrana dela, 1. zv., str. 1259–1311.
---, Zakoni, v: Zbrana dela, 1. zv., str. 1352–1604.
---, Epinomis, v: Zbrana dela, 1. zv., str. 1608–1622.
Plinij Starejši, Naturalis historia, lat.–angl., ur. in prev. H. Rackham, London in Cambridge, Mass., William Haineman in Harvard University Press 1949.
---, Naravoslovje, prev. M. Hriberšek, Založba ZRC, Ljubljana 2012.
Ptolemaj, C., Almagestum seu magnae constructionis mathematicae opus […] Latina donatum ab Georgio Trapezuntio, Benetke 1528.
---, The Almagest, prev. G. J. Toomer, Princeton, Princeton University Press 1998.
Regiomontanus, J., Epytoma Almagesti, Benetke 1496.
Rheticus, G. I., Narratio prima, lat.–fr., ur. in prev. H. Hugonnard-Roche in J.-P. Verdet, s sodelovanjem M.-P. Lernerja in A. Segondsa, Vroclav in Varšava, Poljska akademija znanosti 1982.
Saliba, G., A History of Arabic Astronomy: Planetary Theories during the Golden Age of Islam, New York, New York University Press 1994.
---, Islamic Science and the Making of the European Renaissance, Cambridge, Mass., MIT Press 2007.
Swerdlow, N. M., “The Derivation and First Draft of Copernicusʼ Planetary Theory: A Translation of the Commentariolus with Commentary”, Proceedings of the American Philosophical Society 67 (1973), str. 423–512.
Vesel, M., Astronom-filozof: Nikolaj Kopernik, gibanje zemlje in kopernikanska revolucija, Založba ZRC, Ljubljana 2007.
Westman, R. S., The Copernican Question: Prognostication, Skepticism, and Celestial Order, Berkeley, University of California Press 2011.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
