Smrt v življenju: zombi-natakarica in njen šef »korporativnost«

Povzetek

Z uporabo široke palete teoretskih tradicij – vključno s feministično literaturo o telesih, antropološkimi pogledi na trans in pisanjem mojstrov psihoanalize o ženskah – članek povezuje refleksijo o disociativni »patologiji« z vsakdanjimi realijami življenja v pogojih korporativnega kapitalizma, posebej kot se preigravajo v svetu ženskega dela. Elaborirano predstavi kontekst, v katerem najdemo animirano truplo, in raziskuje pogoje, v katerih se slednje proizvaja, ter njegov teoretski in praktičen pomena. Zagovarja tezo, da strežba v restavraciji korporativne verige do smrti v življenju privede na enega od dveh načinov: kot smrt jaza, ki je odsoten v disociativnem avtomatizmu – jaz, ki se istoveti s korporativno agendo, pogosto izgubljen na zahtevo telesa – ali hiper-vesela smrt iskrene povezave osebe z njenim telesom, čigar hotenja so zapostavljena, čuti pa preobraženi, ker ga presega pamet, ki jo kot pravo in zdravo določa korporativnost.