Od subjekta k truplu

Povzetek

Prispevek je poskus interpretacije sodobnega ravnanja s trupli na zahodu preko Foucaultove in Agambenove interpretacije biopolitike. Foucault razume biopolitiko kot oblast, ki skrbi za krepitev življenja. Smrt je tako točka, ki oblasti uhaja, kar pa ne pomeni, da si le-ta ne prizadeva za njeno nadzorovanje in discipliniranje. Pokop je ravno poskus upravljanja s smrtjo. Hkrati pa je tudi poskus upravljanja s simbolno identiteto posameznika, ki je po Foucaultu produkt moderne oblasti. V drugem delu pokažem na podoben, a hkrati nasproten status homo sacer in trupla. Oba se nahajata na meji med živimi in mrtvimi, le da prvi zaradi simbolne smrti, drugo pa zaradi biološke. Če se pri homo sacer soočamo z golim življenjem, se pri truplu soočamo z golim imenom. Groza trupla se tako skriva v presežku simbolnega, ki zahteva pomiritev preko pokopa.