Avtonomija umetnosti med kulturno politiko in politiko identitete

Avtorji

  • Miško Šuvaković

Ključne besede:

politični Vzhod, politični Zahod, SFR Jugoslavija, revolucija 1989, NSK – Irwin

Povzetek

V pričujočem besedilu je avtorjev namen odgovoriti na naslednji vprašanji: »Ali sta bili samoupravna socialistična Jugoslavija in s tem Socialistična republika Slovenija vzhodnoevropski državi/kulturi?« In še: »Na kakšen način je skupina Irwin izvedla umetniško, kuratorsko in teoretsko reartikulacijo sodobne slovenske umetnosti kot umetnosti Vzhodne Evrope v pogojih globalizacije?« Članek najprej obravnava teoretski problem kulturnih in političnih odnosov – vzponov in kriz – med SFR Jugoslavijo, Sovjetsko zvezo in ZDA. Prikazane so spremembe v strukturah kulturnih in umetniških odnosov, ki so bili vpzpostavljeni v hladni vojni in do katerih je prišlo z globalno tranzicijsko revolucijo leta 1989. Projekt NSK in skupine Irwin z naslovom »Ambasada v Moskvi« iz leta 1992 pri tem služi kot študijski primer. Zaključni del besedila se loteva vprašanja položaja Vzhodne Evrope kot kulturnega prostora po padcu berlinskega zidu. V metodološkem pogledu je razprava zasnovana na metaforični uporabi koncepta »kognitivno kartiranje«.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Prenosi

Objavljeno

2016-02-07

Kako citirati

Šuvaković, M. (2016). Avtonomija umetnosti med kulturno politiko in politiko identitete. Filozofski Vestnik, 33(3). Pridobljeno od https://ojs.zrc-sazu.si/filozofski-vestnik/article/view/4193