Rancièrova estetska revolucija in njeni modernistični preostanki

Avtorji

  • Jakub Stejskal

Ključne besede:

Rancière, modernizem, estetika, distribucija čutnega, estetski režim umetnosti

Povzetek

Po mnenju Jacquesa Rancièra je modernistična pripoved – s svojim poveličevanjem radikalnih prelomov, eksperimentiranja in neposrednosti – napačno razumela pomen estetske revolucije, kot jo je uvedel Kant (in je bila že prej naznanjena v pionirskem delu Giambattiste Vica), nadalje razvil Schiller in so jo v prakso uspešno prestavili – med drugimi – veliki francoski romanopisci Flaubert, Balzac in Zola. Rancièrov glasni antimodernizem nas ne sme zaslepiti za določene modernistične poteze, skrite v njegovi estetiki, ki so v sporu s splošno naravnanostjo njegove estetike ter zato vodijo k potencialnim neskladjem. Menim, da je Rancièrova splošna zavrnitev eksperimentiranja in potrebe po prelomu s konvencijami, ki igra neko vlogo v »estetskem režimu umetnosti« implicitno v nasprotju z njegovo koncepcijo »distribucije/razdelitve čutnega«, ki jo pooseblja estetska umetnost.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Claire Bishop, »The Social Turn: Collaboration and Its Discontents«, v: Francis Halsall, Julia Jansen, Tony O’Connor (ur.), Rediscovering Aesthetics: Transdisciplinary Voices from Art History, Philosophy, and Art Practice, Stanford UP, Stanford, CA 2009, str. 238–255.

Cora Diamond, »The Difficulty of Reality and the Difficulty of Philosophy«, v: Stanley Cavell, Cora Diamond, John McDowell et al., Philosophy and Animal Life, Columbia UP, New York 2008 [2003], str. 43–89.

Boris Groys, »The Logic of Equal Aesthetic Rights«, v: Art Power, MIT, Cambridge, MA 2008, str. 13–22.

Francis Halsall, Julia Jansen, Tony O’Connor (ur.), Rediscovering Aesthetics, Stanford UP, Stanford 2009.

Stephen Mulhall, The Wounded Animal: J. M. Coetzee and the Difficulty of Reality in Literature and Philosophy, Princeton UP, Princeton, NY 2009.

Jacques Rancière, La mésentente, Galilée, Pariz 1995. [Nerazumevanje, Založba ZRC, Ljubljana 2005.]

--- Le partage du sensible: Esthétique et politique, La fabrique, Pariz 2000.

--- L’inconscient esthétique, La fabrique, Pariz 2001.

--- »The Aesthetic Revolution and Its Outcomes: Emplotments of Autonomy and Heteronomy«, New Left Review (14/2002), str. 133–151.

--- Le destin des images, La fabrique, Pariz 2003.

--- »The Politics of Literature«, SubStance (33/2004), str. 10–24 (v francoščini: Politique de la littérature, Galilée, Pariz 2007).

--- The Politics of Aesthetics: Distribution of the Sensible, prevedel, uredil in slovar sestavil Gabriel Rockhill, Continuum, London 2004.

Mark Robson, »Jacques Rancière’s Aesthetic Communities«, Paragraph (28/2005), str. 77–95.

Prenosi

Objavljeno

2016-02-07

Kako citirati

Stejskal, J. (2016). Rancièrova estetska revolucija in njeni modernistični preostanki. Filozofski Vestnik, 33(3). Pridobljeno od https://ojs.zrc-sazu.si/filozofski-vestnik/article/view/4192