Pojem estetskega v Kritiki razsodne moči

Avtorji

  • Rado Riha

Ključne besede:

Reflektirajoča razsodna moč, prezentacija, reprezentacija, občutje ugodja/neugodja, singularnost

Povzetek

Članek obravnava razširitev pojma estetskega v Kantovi tretji Kritiki, s katero je objektivni čutnosti čuta dodana še subjektivna čutnost občutja ugodja/neugodja, ki ima aprioren temelj, nima pa nobene spoznavne funkcije. Sestavni del te razširitve je tudi odgovor na problem, kako je mogoče spoznati posebnost posebnega, njegovo ireduktibilno singularnost. Problem zgolj subjektivne čutnosti občutja in problem spoznanja singularnega, ki se spoznanju po definiciji upira, pa sta med seboj povezana v pojmu reflektirajoče razsodne moči kot samostojne spoznavne zmožnosti. V povezavi vseh treh elementov, čutnosti občutja, singularnosti, ki se upira pojmu, in reflektirajoče razsodne moči pa se zarisuje radikalno predrugačenje spoznavne konstitucije realnosti.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Prenosi

Objavljeno

2016-02-06

Kako citirati

Riha, R. (2016). Pojem estetskega v Kritiki razsodne moči. Filozofski Vestnik, 33(1). Pridobljeno od https://ojs.zrc-sazu.si/filozofski-vestnik/article/view/4186

Številka

Rubrike

Aisthesis