Estetska revolucija: Schlegel, Malraux in Rancière s Schillerjem

Povzetek

Jacques Rancière je v svojih novejših delih pogosto obravnaval pojem »estetske revolucije«, ki naj bi jo posredno razglasil Friedrich Schiller v delu O estetski vzgoji človeka (1795). Pomenila naj bi nastop nove umetnosti, oziroma njenega »estetskega režima«, s katerim je želel Rancière nadomestiti po njegovem mnenju neustrezna, čeprav močno uveljavljena, koncepta modernizma in postmodernizma. V članku avtor opozori na nekatere interpretacije »estetske revolucije« kot jih najdemo pri Friedrichu Schleglu in Andréju Malrauxu in ki vsebujejo nekatere podobnosti z Rancièrovo razlago. Avtor hkrati opozori na pomen estetske revolucije v množini, s pomočjo katere lahko po njegovem mnenju produktivno razložimo mnoštvo tovrstnih revolucij v preteklem stoletju in ki se gibljejo v vmesnem prostoru med umetnostjo in politiko ter umetnostno avtonomijo in heteronomijo.