Večno vračanje in fantom razlike

Povzetek

Tekst se loteva interpretacije Nietzschejeve filozofije kot »filozofije razlike« znotraj sodobne francoske filozofije (Deleuze, Derrida). Ta interpretacija sama po sebi ni nič kaj »francoska«, saj se opira na Heideggerja, pri čemer tam, kjer slednji vidi zastiranje in razpiranje razlike, vidi razkritje čiste razlike. Glavni motiv za vztrajanje pri večnem vračanju kot misli razlike pri Deleuzu in Derridaju je anti-heglovstvo. Gre za kritiko dialektike in negativnega, slednjo se razglasi za fantoma. A težava ni le v tem, da razlika ni nietzschejanski pojem, temveč da pri Nietzscheju takšne kritike Hegla ni najti, še več, pri njem pa tudi ne najdemo ideje, da je večno vračanje samodejno načelo izbora, selekcije. Čeprav obstajajo razlike v Deleuzovem in Derridajevem branju Nietzscheja je njuno osnovno strinjanje v tem, da se pri Nietzcheju vrača zgolj razlika, cena za to pa je potlačitev nekaterih motivov (gleich, gleichgültig), ki nastopajo pri Nietzschejevem večnem vračanju. Avtorica zato predlaga novo branje večnega vračanja, pri čemer je njen predlog v tem, da bi razliko nadomestili denimo s klonom in s tem dobili možnost branja večnega vračanja kot mišljenja ontološkega kloniranja.