Doživljanje in mit danega: Bergson in Sellars

Povzetek

Članek sooči dva nasprotujoča si koncepta izkustva: Bergsonovega in Sellarsovega. Prvi izkustvo postavlja nasproti reprezentaciji in vztraja pri tem, da oris področja izkustva terja novo formo konceptualizacije. Drugi pa je izrecno pojmoven in vztraja pri tem, da izkustvo lahko nastopi edino po poti konceptualizacije, četudi ni vsako izkustvo pojmovno. To razhajanje lahko navežemo na nasprotujoča si pogleda na razlikovanje med mišljenjem in zrenjem. Za Bergsona je naloga metafizike oblikovati pojme, ki se skladajo z intuicijo čutnosti. Za Sellarsa pa je naloga metafizike v tem, da čutnost rekonceptualizira na način, ki omogoča njeno reintegracijo v fizikalne vede. Članek vzame v premislek to dihotomijo in pokaže, da samospoznanje (v nasprotju s stališčem, ki ga zastopa Bergson) ni niti notranje niti absolutno in da se naš odnos do sebe v temelju ne razlikuje od našega odnosa do zunanjih objektov.