Teorija in praksa v psihoanalizi

Povzetek

Vprašanje razmerja med teorijo in prakso psihoanalize je najprej povezano s tem, da ni zunanjega pogleda in z vprašanjem, kaj lahko psihoanaliza pričakuje od razširitve analitične teorije na področje družbenega oziroma kulture in akademije. Nezavedno se umešča z diskurzom in ne obratno, nezavedno »obstaja zgolj preko diskurza«, po drugi strani pa brez prakse ni teorije. Lacan v »Italijanski opombi« poudari, da brez proizvajanja vednosti psihoanaliza ne more biti še naprej »iskana na trgu«, zato lahko upravičeno predpostavimo, da transfer do psihoanalize ne bi ostajal brez prenosa »teoretskega« korpusa. Toda Freud in Lacan nista le preprosto govorila o psihoanalizi, temveč sta prenašala črko, kar pomeni, da sta tisto, kar je zanju odložilo psihoanalitično izkustvo besede, prenesla v zapis, v črko, ki je zunaj transferja. Vprašanje je, kako misliti vednost zunaj transferja, ki ne predpostavlja Drugega?