Na poti k novemu mišljenju Absoluta

Povzetek

Namen članka je pokazati, da mora sodobni materializem privzeti eksistenco absolutne ontologije, ki tematizira eksistenco referenčnega univerzuma in ki ima štiri značilnosti. Prvi mislec, ki je trdil, da konsekventni materializem zahteva absolutni referent, je bil Spinoza, pri čemer nestrinjanje s Spinozo pomeni, da Bog ali absolutni referent ne more imeti oblike Enega. To, da je Bog mrtev pomeni namreč manj smrt transcendence kot smrt Enega in Edinstvenega, pri čemer je treba najti imanentno in absolutno ontološko zagotovilo, ki bo v celoti prešlo na stran mnoštva kot takšnega in ohranilo štiri ključna načela: negibnost, kompozicijo na podlagi niča, aksiomatsko preskripcijo in načelo maksimalnosti. Ravno to pa uspe teoriji množic. V nadaljevanju tekst izhajajoč iz nedavnih dognanj na področju matematike predstavi protiargumente ugovorom temu absolutnemu referentu in sicer glede neskončnosti, neodločljivosti in mnogoterosti logik, s čimer podrobneje določi tako razmerje med filozofijo in njenim matematičnim pogojem, kakor tudi svojo temeljno stavo: da, možno je prakticirati absolutnost mišljenja čistega mnoštva, ki je ateistična zamenjava monoteizma, vključno z njegovo imanentno obliko, ki sta mu jo v svojih pomembnih delih dala Spinoza in Deleuze, toda le pod pogojem, da se v nekem pomenu zavežemo strogi matematiki.