Vzročnost - očrt realistične teorije
Povzetek
V prispevku poskušamo izgraditi teorijo, ki bi (vsaj) implicitno definirala pojem vzročnosti. Teorija vzročnosti, ki jo poskušamo opredeliti, mora biti analitično resnična in mora zagotoviti analizo pojma vzročnosti tako, da bo resnična v vseh možnih svetovih in ne zgolj v dejanskem svetu. Naš cilj ni teorija, ki bi bila zgolj kontingentno resnična. V tekstu je vzročnost opredeljena kot relacija, ki je opazljiva (v Humovem pomenu) in ni zvedljiva na druge (opazljive) lastnosti in relacije med posameznimi dogodki (stanji stvari). Nato so na podlagi podmene o singularnem povzročanju definirane nekatere osnovne značilnosti vzročnosti, vzročne relacije, vzročne nujnosti in nomične nujnosti. Singularna teorija vzročnosti ne izključuje možnosti, da obstajajo zakoni narave in da so posamezne vzročne relacije instance zakonov. Vzročna pojasnitev (zakaj) ni reducirana na nomično pojasnitev (kako), ker samo dejstvo, da obstaja vzročna relacija, še ni garancija za obstoj zakona narave.Prenosi
Podatki o prenosih še niso na voljo.
Prenosi
Objavljeno
2016-01-29
Kako citirati
Borstner, B. (2016). Vzročnost - očrt realistične teorije. Filozofski Vestnik, 20(3). Pridobljeno od https://ojs.zrc-sazu.si/filozofski-vestnik/article/view/4129
Številka
Rubrike
Problem vzročnosti
Licenca
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki