“Umna dejanskost” in filozofija
Povzetek
Avtorica se v članku osredotoča na razlago Heglovega stavka “kar je umno, je dejansko; kar je dejansko, je umno” iz “Predgovora” Očrtov filozofije prava. Pri razlagi izhaja iz tega, da se Heglove sintagme o “umni dejanskosti” ne da razumeti drugače kot prav v kontekstu, v katerem je izrečena, tj. na podlagi tistega, kar v “Predgovoru” Hegel pove o filozofiji. Tako predstavlja racionalno jedro Heglove “zaskrbljenosti” za filozofijo poskus določitve minimalnih pogojev, s pomočjo katerih neko mišljenje pripoznamo za filozofijo. Prvi tak pogoj zadeva postopek filozofske obravnave, drugi vprašanje aktualnosti filozofije. Šele na podlagi takšnega Heglovega razumevanja filozofije lahko, po avtoričinem mnenju, pravilno razložimo sam stavek o “umni dejanskosti”, tj. oba njegova pola – 'umno' in 'dejansko'.Prenosi
Podatki o prenosih še niso na voljo.
Prenosi
Objavljeno
2016-01-24
Kako citirati
Kršić, D. (2016). “Umna dejanskost” in filozofija. Filozofski Vestnik, 19(1). Pridobljeno od https://ojs.zrc-sazu.si/filozofski-vestnik/article/view/4029
Številka
Rubrike
Problemi Heglove filozofije
Licenca
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki