Descartes, introspekcija in zaznavanje

Povzetek

Izhodišče razprave je teza Sydneyja Shoemakerja, da običajno domnevajo kot očitno dejstvo, »da si v introspekciji nismo predstavljeni kot telesne bitnosti«. Vendar navkljub temu utemeljujejo introspekcijo na modelu čutnega zaznavanja. V osrednjem delu teksta preučujemo, kakšnim zahtevam mora zadostiti introspekcija, da bi ustrezala stereotipu čutnega zaznavanja. Ugotavljamo, skupaj s Shoemakerjem, da introspekcija ne zadovoljuje stereotip čutnega zaznavanja. V zadnjem delu prispevka poskušamo ugotoviti, ali tudi Descartesov pojem introspekcije sloni na modelu čutnega zaznavanja. Naš odgovor je negativen. Dokazujemo, da je treba razlikovati med pojmoma conscientia (zavest) in sensus internus (notranji čut). Pravi kandidat za introspekcijo je zgolj pojem conscientia. Pojem introspekcije, ki ga pripisujejo Descartesu, je pravzaprav mit. Z natanèno analizo Descartesovih tekstov pokažemo, da Descartesovemu pojmu introspekcije ne moremo pripisati niti lastnosti epistemološke transparentnosti niti lastnosti nezmotljivosti.