Descartes, introspekcija in zaznavanje
Povzetek
Izhodišče razprave je teza Sydneyja Shoemakerja, da običajno domnevajo kot očitno dejstvo, »da si v introspekciji nismo predstavljeni kot telesne bitnosti«. Vendar navkljub temu utemeljujejo introspekcijo na modelu čutnega zaznavanja. V osrednjem delu teksta preučujemo, kakšnim zahtevam mora zadostiti introspekcija, da bi ustrezala stereotipu čutnega zaznavanja. Ugotavljamo, skupaj s Shoemakerjem, da introspekcija ne zadovoljuje stereotip čutnega zaznavanja. V zadnjem delu prispevka poskušamo ugotoviti, ali tudi Descartesov pojem introspekcije sloni na modelu čutnega zaznavanja. Naš odgovor je negativen. Dokazujemo, da je treba razlikovati med pojmoma conscientia (zavest) in sensus internus (notranji čut). Pravi kandidat za introspekcijo je zgolj pojem conscientia. Pojem introspekcije, ki ga pripisujejo Descartesu, je pravzaprav mit. Z natanèno analizo Descartesovih tekstov pokažemo, da Descartesovemu pojmu introspekcije ne moremo pripisati niti lastnosti epistemološke transparentnosti niti lastnosti nezmotljivosti.Prenosi
Podatki o prenosih še niso na voljo.
Prenosi
Objavljeno
2016-01-24
Kako citirati
Kante, B. (2016). Descartes, introspekcija in zaznavanje. Filozofski Vestnik, 17(3). Pridobljeno od https://ojs.zrc-sazu.si/filozofski-vestnik/article/view/3962
Številka
Rubrike
René Descartes (1596-1996)
Licenca
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki