Od nostalgije k umetnosti: videti z vsem svojim telesom

Povzetek

Filozofija percepcije, ki jo je razvijal Merleau-Ponty od l. 1945 dalje, kaže pomen izvornega izkustva: vsi smo bili telo med rečmi, preden smo se pričeli od njih razlikovati kot zavedajoči se in spoznavajoči subjekt. Ta izvornost, ki jo vsakdo doživi v svoji individualni zgodovini in je zastavljena kot moment anonimnosti, je doživljena kot nekakšen paradiž in njeni vztrajajoči sledovi so povezani z globoko nostalgijo. Edino umetnost se odziva tej nostalgiji: od svojih prvih besedil dalje pripisuje Merleau-Ponty umetnosti ontološki cilj, s čimer nakazuje pot vsemu nadaljnjemu fenomenološkemu razmišljanju.