Modernost in okularocentrizem. Ponoven pogled na Descartesa in Heideggra

Povzetek

Kritika okularocentrizma, prevladujoče težnje privilegirati vid na račun drugih čutnih modalnosti v zahodnem (in morda ne le zahodnem) mišljenju, je pred nedavnim postala predmet napada poststrukturalističnih in postfenomenoloških mislecev. Kritika okularo-centrizma (ki jo je dokumentiral Martin Jay v knjigi Sklonjeni pogled: Zavračanje vida v francoski misli dvajsetega stoletja) naj bi okrepila in dopolnila kritiko logo-centrizma in metafizike navzočnosti. Povedano drugače, ta kritika tvori del kritike razsvetljenske racionalnosti. V članku zagovarjam mnenje, da kritika razsvetljenstva pogosto cilja višje kot pa leži njena tarča. Heideggrova kritika »skopične« racionalnosti naše kulture naj bi služila kot radikalna alternativa okularocentričnemu mišljenju. Pokazati skušam, da Heideggrova kritika razsvetljenske racionalnosti in modernosti ni radikalno antiesencialistična in antifundacionalistična, kot trdijo njegovi učenci. Pokazati tudi skušam, da je Heidegger, zaradi svoje problematične politične preteklosti in kritike modernosti, v najboljšem primeru dvomljiv zaveznik v boju proti zatiralski »skopični« racionalnosti.