DING AN SICH KOT ZAGATA RAZMEJITVENE GESTE?
Povzetek
Članek skuša ponazoriti zagato, ki jo za intepretaeijo Kantove filozofije kot razmejitvene geste predstavlja reč na sebi. Če namreč drži, da imamo v Kantovi filozofiji vselej opravka z razmejitvijo dveh področij in če drži, daje ta razmejitev, čeravno predpostavljena, šele vnazajšnji produkt, se zdi, da obstaja vsaj ena ločnica, vsaj en primer, kjer ta interpretacija ne drži - ločnica med pojavi in rečmi na sebi. Ta ločnica je paradoksna, kolikor prvi člen, pojav, za Kanta še zdaleč ni sporen, medtem ko je drugi člen, reč na sebi, nekaj najbolj spornega v Kantovi filozofiji sploh. Kantove izjave o statusu reči na sebi močno variirajo, tako, daje mogoče reč na sebi razumeti na različne načine, izmed katerih pa nobeden ni združljiv s temeljnimi premisami Kantove teoretične filozofije in videti je, da je Kantu uspelo nastalo zagato razrešiti šele v svojem zadnjem, a neobjavljenem delu Opuspostumum.Prenosi
Podatki o prenosih še niso na voljo.
Prenosi
Objavljeno
2016-01-22
Kako citirati
Klepec, P. (2016). DING AN SICH KOT ZAGATA RAZMEJITVENE GESTE?. Filozofski Vestnik, 15(1). Pridobljeno od https://ojs.zrc-sazu.si/filozofski-vestnik/article/view/3872
Številka
Rubrike
Problemi kantovske filozofije
Licenca
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki