Problem notranjega čuta

Povzetek

V svojem prispevku poskuša avtor razviti nastavke za interpretacijo Kantovega nauka o notranjem čutu. V nasprotju z običajnim pojmovanjem razmerja med zunanjim in notranjim čutom, ki se opira na »subjektivno« empirično zavest pred aplikacijo kategorij, avtor vztraja pri Kantovem strogem metodološkem paralelizmu v obravnavi obeh čutov. Notranji čut je zato prav tako odvisen od vnaprej danega raznoličja, ki ga je potrebno poenotiti, kategorije pa niso le pogoj izkustva, temveč v enaki meri pogojujejo tudi vsako zavest poenotene predstave. Eksplicitno samozavedanje, ki se lahko vzpostavi le na empiričen način skozi notranji čut, v toliko sovpada z notranjim izkustvom. Ker pa mora biti to podvrženo enakim splošnim pogojem izkustva, je potrebno celotno notranje življenje človeka in tudi njegovo spoznavanje uvrstiti med po empiričnih zakonih določene pojave.