Cogito ergo es

Avtorji

  • Alenka Zupančič

Povzetek

Avtorica razvija problematiko cogita, in sicer predvsem v razmerju do oblike, ki jo je ta problematika dobila v nemški klasični filozofiji, torej v Kantovi »transcendentalni enotnosti apercepcije« ter v Heglovem »samozavedanju«. Pri tem navezuje svojo interpretacijo na Lacanov seminar Logika fantazme. Osnovni motiv teksta je razlikovanje med samozavedanjem in samorazvidnostjo. V tem kontekstu avtorica pokaže, kako je prav neka neprosojnost jaza samemu sebi osnova samozavedanja. Na to potem naveže interpretacijo razlikovanja med »normalnim subjektom« in »subjektom nezavednega«.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Prenosi

Objavljeno

2016-01-20

Kako citirati

Zupančič, A. (2016). Cogito ergo es. Filozofski Vestnik, 13(1). Pridobljeno od https://ojs.zrc-sazu.si/filozofski-vestnik/article/view/3818

Številka

Letn. 13 Št. 1 (1992): Logika refleksije - logika argumentacije - transcendentalna logika

Rubrike

Logika refleksije - logika argumentacije - transcendentalna logika

Licenca

Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.

Podrobneje v rubriki: Prispevki